e-KURS

1Ustava s tem členom uvaja parlamentarno preiskavo kot značilen in pomemben institut sodobnih parlamentov, s katerim ti v imenu politične javnosti raziskujejo negativne pojave v družbenem življenju (Grad-2000, s. 227). Gre za uresničevanje [...]

2Preiskavo v zadevah javnega pomena (parlamentarno preiskavo) odredi DZ z večinsko odločitvijo (večinska preiskava), mora pa jo odrediti, če to zahteva najmanj tretjina poslancev DZ (manjšinska preiskava) ali DS. Parlamentarne preiskave ne opravlja [...]

3Parlamentarno preiskavo podrobneje urejata Zakon o parlamentarni preiskavi – ZPPre (Ur. l. 63/93 in 63/94) in Poslovnik o parlamentarni preiskavi – PoPP. ZPPre opredeljuje namen parlamentarne preiskave in zlasti pooblastila preiskovalne kom [...]

4ZPPre določa v 1. členu, da se parlamentarna preiskava v zadevah javnega pomena opravi, da se ugotovi in oceni dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje DZ o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij, za spremembo zakonodaje na določen [...]

5Iz ustavnih in zakonskih določb lahko postavimo naslednjo opredelitev instituta parlamentarne preiskave: parlamentarna preiskava je eden od nadzornih (kontrolnih) instrumentov DZ, ki jo za posamezen primer odredi DZ in jo opravlja izključno s preiskov [...]

6Namen parlamentarne preiskave je ugotavljati in ocenjevati različna stanja in pojave v družbi, da bi DZ lahko sprejel ustrezne odločitve, ki so v njegovi ustavni pristojnosti (predvsem ustrezne zakone, ali uveljavljal politično odgovornost nosilcev [...]

7Tako Ustava kot ZPPre določata, da se parlamentarna preiskava odredi v zadevah javnega pomena. Vse, kar se lahko opredeli kot zadeva javnega pomena, je torej lahko predmet parlamentarne preiskave. Vendar pa je pojem “zadeva javnega pomena“ nedoloč [...]

8Preiskovalna komisija ima v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi. ZPPre je podrobneje uredil nekatera pooblastila preiskovalne komisije. Glede vprašanj, ki jih sam ni uredil, pa napotuje na smiselno u [...]

9Po končani parlamentarni preiskavi komisija izdela pisno poročilo in ga predloži DZ. Poročilo vsebuje opis poteka postopka, dokazila in bistvene ugotovitve preiskave ter predlog sklepov, ki naj jih po obravnavi poročila sprejme DZ (1. odst. 22. čl [...]

10Vprašanja sodnega varstva v parlamentarni preiskavi ZPPre ne rešuje v celoti. Zakon ima le nekaj določb glede pravnega varstva zoper procesne odločitve preiskovalne komisije. Povsem odprto pa je vprašanje sodnega varstva zoper uvedbo parlamentarn [...]

13Odpira se vprašanje, kakšen je odnos med parlamentarno preiskavo in možnostjo ustavne obtožbe predsednika republike. Ustava določa, da DZ lahko odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev DZ ali na [...]

14Bistvena razlika med postopkom parlamentarne preiskave in postopkom obtožbe je v tem, da se parlamentarna preiskava mora uvesti na zahtevo kvalificirane manjšine, sklep o obtožbi pa lahko sprejme DZ samo s kvalificirano večino.

15V parlamentarni preiskavi je preiskovanec dejansko lahko obtoženec in torej na zahtevo kvalificirane manjšine pride v tak status neposredno izvoljeni predsednik republike, ne da bi bilo sploh potrebno v zahtevi za uvedbo parlamentarne preiskave nave [...]

16V parlamentarni preiskavi je vabljen preiskovanec pod grožnjo prisilne privedbe, v postopku obtožbe pa predsednik republike ni dolžan priti niti na sejo DZ, ki odloča o predlogu obtožbe, niti na javno obravnavo pred US.

13Odpira se vprašanje, kakšen je odnos med parlamentarno preiskavo in možnostjo ustavne obtožbe predsednika republike. Ustava določa, da DZ lahko odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev DZ ali na [...]

14Bistvena razlika med postopkom parlamentarne preiskave in postopkom obtožbe je v tem, da se parlamentarna preiskava mora uvesti na zahtevo kvalificirane manjšine, sklep o obtožbi pa lahko sprejme DZ samo s kvalificirano večino.

15V parlamentarni preiskavi je preiskovanec dejansko lahko obtoženec in torej na zahtevo kvalificirane manjšine pride v tak status neposredno izvoljeni predsednik republike, ne da bi bilo sploh potrebno v zahtevi za uvedbo parlamentarne preiskave nave [...]

16V parlamentarni preiskavi je vabljen preiskovanec pod grožnjo prisilne privedbe, v postopku obtožbe pa predsednik republike ni dolžan priti niti na sejo DZ, ki odloča o predlogu obtožbe, niti na javno obravnavo pred US.

Državni zbor lahko odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev državnega zbora ali na zahtevo državnega sveta. V ta namen imenuje komisijo, ki ima v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi.

Če predsednik republike pri opravljanju svoje funkcije krši ustavo ali huje krši zakon, ga državni zbor lahko obtoži pred ustavnim sodiščem. Le-to ugotovi utemeljenost obtožbe ali obtoženega oprosti, z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov pa lahko odloči o odvzemu funkcije. Potem ko ustavno sodišče dobi sklep državnega zbora o obtožbi, lahko odloči, da predsednik republike do odločitve o obtožbi začasno ne more opravljati svoje funkcije.