Komentar Ustave Republike Slovenije
1Značilnost parlamentarnih sistemov je v tem, da predsednik republike ni pravno politično odgovoren. Ta je uveljavljena tudi v našem ustavnem sistemu. Predsednika republike ne voli DZ, zato mu tudi ni politično odgovoren za svoje delo (DZ lahko izjem [...]
2Posebnost naše ureditve je v tem, da ne predpisuje instituta sopodpisa (kontrasignature) predsednika Vlade in pristojnih ministrov na akte Predsednika republike, ki je uveljavljen v drugih parlamentarnih sistemih. S sopodpisom namreč prevzame [...]
3Obtožba Predsednika republike (t.i. impeachment, pri nas popularno ustavna obtožba) je institut za ugotavljanje in mehanizem za uresničevanje njegove pravne odgovornosti za določena hujša protipravna dejanja. Za te kršitve je Predsednik r [...]
4Dvojna narava impeachmenta se kaže v prepletanju njenih pravnih in političnih prvin. Klasična ustavnopravna teorija opredeljuje obtožbo Predsednika republike glede na dejanja, na katera se nanaša, kot posebno obliko kazenske odgovornosti ( [...]
5V Sloveniji je institut ustavne obtožbe predviden za ugotavljanje odgovornosti Predsednika republike, predsednika Vlade in za ministre. Ustava v 109. členu določa, da lahko DZ pred US obtoži Predsednika republike, če pri opravljanju svoje funkcije [...]
6Postopek obtožbe Predsednika republike vsebuje tri faze, in sicer: (1) uvedbo postopka o obtožbi Predsednika republike, (2) odločanje DZ o obtožbi Predsednika republike in (3) odločanje US o utemeljenosti obtožbe Predsednika republike. Prvi dve fa [...]
1Postopek ugotavljanja odgovornosti predsednika republike (tudi predsednika vlade in ministrov) urejata Poslovnik DZ – PoDZ (304.–312. člen) in ZUstS (63.– 67. člen). Uvedbo postopka o obtožbi predsednika republike lahko DZ predlaga najmanj 30 p [...]
9ZUstS določa, da v postopku ugotavljanja odgovornosti predsednika republike (predsednika vlade ali ministrov) US o vprašanjih, ki niso urejena po določbah tega poglavja o postopku ugotavljanja odgovornosti, ravna po načelih kazenskega postopka, ki s [...]
3Ustava določa načelo individualne in kolektivne (kolegijske) odgovornosti. Ministri so skupaj (s predsednikom Vlade na čelu) odgovorni za delo Vlade. S prenehanjem funkcije predsednika Vlade preneha tudi funkcija Vladi kot celoti, torej vsem ministro [...]
4Zakonodajalec ima določen prostor lastne presoje pri ureditvi načina vodenja ministrstva oziroma povezave med političnim in strokovnim vodenjem v izvršilni veji oblasti. Od ureditve vodenja v izvršilni veji oblasti je v določeni meri odvisna tudi [...]
5Politična odgovornost ministra je nekoliko manjša, če se za posamezno področje ustanovi relativno samostojen upravni organ (pri nas: organi v sestavi ministrstev, v primerjalnih ureditvah tako imenovane agencije, npr. britanske »next-step agenc [...]