Janez Čebulj, 2011

12ZVOP-1 izhaja iz načel, ki so vsebovana v 38. členu, in seveda iz načel, vsebovanih v KonVOP ter DirVOP. Zakonodajalec se je namreč leta 2004 odločil za sprejetje novega zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, prav z namenom, da bi v celoti implementiral določbe DirVOP v slovenski pravni red. To pomeni, da zakon v celoti temelji na načelih varstva osebnih podatkov, vsebovanih v direktivi, in s tem tudi v KonVOP. V okviru splošnih določb ZVOP-1 še posebej navaja tri načela: načelo zakonitosti in poštenosti, načelo sorazmernosti ter načelo prepovedi diskriminacije. Za razliko od prejšnjega zakona vsebuje ZVOP-1 tudi poseben del, ki ureja področne ureditve. Zakon v okviru tega dela vsebuje sedem poglavij s posebnimi določbami, ki urejajo: uporabo osebnih podatkov za namene trženja, videonadzor, biometrijo, evidenco vstopov in izstopov iz prostorov, uporabo osebnih podatkov iz javnih knjig, povezovanje zbirk osebnih podatkov ter obdelavo osebnih podatkov v okviru strokovnega nadzora.

13Po 2. členu ZInfP opravlja Informacijski pooblaščenec kot samostojen in neodvisen državni organ na področju varstva osebnih podatkov inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem ZVOP-1 in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz države. Poleg tega odloča tudi o pritožbah posameznika, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice do seznanitve s podatki, do izpisa, seznama, vpogleda in drugih pravic, ki jih ima posameznik v razmerju do upravljavca. Informacijski pooblaščenec pa je tudi prekrškovni organ, kar pomeni, da vodi postopek in izreka globe za storjene prekrške, ki jih določa ZVOP-1.