Zakonska ureditev
Miran Blaha, 2002
4Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju – ZSDU, ki je bil sprejet na podlagi 75. člena kot sistemski predpis, vsebinsko ureja uresničevanje ustavne pravice delavcev do sodelovanja pri upravljanju s tem, da sistematično ureja tematiko vpliva delavcev in njihovih neposredno izvoljenih predstavnikov na odločanje v različnih organizacijah. ZSDU določa načine in pogoje za sodelovanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb, ne glede na obliko lastnine, in zadrug (1. odst. 1. člena), v podjetjih, ki opravljajo gospodarske javne službe, v bankah in zavarovalnicah pa velja samo, če ni s posebnim zakonom določeno drugače 2. odst. 1. člena ZSDU).
5Ustavna dikcija, ki jo določa zakon, ne preprečuje, da način in pogoje uresničevanja pravice do soupravljanja ureja več zakonov. Zato pa tudi tu velja, da zakoni ne smejo te pravice urejati bistveno različno: zakonodajalčevo razlikovanje ne sme biti očitno nerazumno ali v očitnem neskladju z namenom, ki ga zasleduje ureditev. V teh okvirih je posebna ureditev soupravljanja v posameznih zakonih dopustna. Zakon lahko določenim kategorijam zaposlenih prizna širši ali ožji obseg pravic. Zakonodajalec je pooblaščen, da samostojno (drugače kot v ZSDU) uredi način in pogoje sodelovanja delavcev pri upravljanju. Delavci v podjetjih, ki opravljajo gospodarske javne službe, v bankah in zavarovalnicah uresničujejo pravico do sodelovanja pri upravljanju v skladu s posebnim zakonom, če (dokler) takega zakona ni, pa po določbah ZSDU. Določbo, da ZSDU velja tudi za delavce teh organizacij, če ni s posebnim zakonom določeno drugače, je razumeti torej tako, da ZSDU velja zanje v vseh tistih delih, kjer poseben zakon nima drugačnih določb. Vprašanje pri tem je, ali to tudi pomeni, da je ZSDU določil minimum pravic, ki sodijo v okvir pravice do sodelovanja pri upravljanju (da je torej šele ZSDU dal vsebino ustavni pravici), ki jih posebni zakon mora upoštevati.
6Kolektivno uresničevanje pravice delavcev do sodelovanja pri upravljanju zavoda mora urediti poseben zakon (3. odst. 1. člena ZSDU). Zahteva po zakonski ureditvi izhaja že iz ustavne določbe. Zato je sporna prehodna določba 110. člena ZSDU, ki dopušča urejanje pravice delavcev zavoda do sodelovanja pri upravljanju s kolektivno pogodbo. (OdlUS III, 86, U-I-104/92, Ur. l. 45/94: “Tudi pravica delavcev, zaposlenih v zavodih, do sodelovanja pri upravljanju zavoda, izhaja iz 75. člena, pri čemer mora način in pogoje določati zakon in zato ne morejo biti predmet dogovarjanja med strankami kolektivne pogodbe.”) Zakon ustavnega pooblastila za ureditev načina uresničevanja ustavne pravice ne more udejaniti tako, da bi tako svoje pooblastilo prenesel na podzakonske predpise, ki jih sprejemajo nosilci izvršilne veje oblasti ali kolektivne pogodbe. Nekatere kolektivne pogodbe urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju zavodov (npr. Kolektivna pogodba (KP) za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Ur. l. 15/94 in nasl.; KP za kulturne dejavnosti v RS, Ur. l. 45/94 in nasl.; KP za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS, Ur. l. 52/94 in nasl.; KP za zaposlene v zdravstveni negi, Ur. l. 60/98 in nasl.). Glede na stališče US, da ni pristojno za presojo skladnosti kolektivnih pogodb z Ustavo, neposredna presoja ustavnosti teh KP ni mogoča (glej tudi komentar k 76. členu).
7Pri tem ne gre za povsem enako situacijo, kot jo urejata 5. in 6. člen ZSDU, ki dopuščata tudi podrobnejšo ureditev zakonskih pravic z dogovorom med svetom delavcev in delodajalcem. Lahko gre tudi za dogovor o še drugih načinih in celo o več soupravljalskih pravicah, nikakor pa ne za manj, kot je že urejeno z zakonom ali tako, da bi se kakšna od zakonskih pravic zanikala. Teorija glede tega vprašanja ni povsem enotna (Vodovnik in Gostiša). S stališča skladnosti z Ustavo pa gre za to, da vsebino pravice iz 75. člena opredeli šele zakon. To seveda ne pomeni, da je s tem postala navadna zakonska pravica. Še vedno ostaja ustavna pravica z vsebino, ki jo ji daje zakon.
8Ustava zagotavlja sodno varstvo človekovih pravic (4. odst. 15. člena). Za spore, ki se nanašajo na uresničevanje pravice iz 75. člena, je sodno varstvo zagotovljeno pred Delovnimi sodišči (106. člen ZSDU in 5. tč. 6. člena ZDSS).