Lovro Šturm, 2011

4OdlUS XVI, 45, Up-323/05, Ur. l. 29/2007. V tej odločitvi US opozarja, da je treba sklicevanje na 2. člen utemeljiti s prikazom in obrazložitvijo ustavno spornega posega v posamezno ustavno pravico ali svoboščino: »4. Pritožnica ustavne pritožbe ne more utemeljiti s sklicevanjem na 2. člen, saj ta člen neposredno ne ureja nobene človekove pravice oziroma temeljne svoboščine.«

5OdlUS XVI, 13, U-I-33/06, Ur. l. 16/2007. Ta odločitev US je zanimiva, ker pojasnjuje povezavo med 2. in 15. členom in nazorno prikazuje predhodni preizkus ustavne dopustnosti posega v ustavne pravice glede na namen zakonodajalca: »10. Glede na navedeno US ugotavlja, da je zakonodajalec s tem, ko je določil, da licenca za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja preneha z uvedbo prisilne poravnave, posegel v svobodno gospodarsko pobudo pobudnice, varovano s prvim odstavkom 74. člena. Zato je treba ugotoviti, ali je poseg ustavno dopusten.

11. Na podlagi tretjega odstavka 15. člena je po ustaljeni ustavnosodni presoji mogoče omejiti ustavne pravice le, če je zakonodajalec pri predpisovanju omejitve zasledoval ustavno dopusten cilj in je omejitev v skladu z načeli pravne države (2. člen). US je torej moralo najprej oceniti, ali obstaja kakšen ustavno dopusten razlog, da je zakonodajalec določil prenehanje licence za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja z uvedbo prisilne poravnave.

12. US ugotavlja, da iz zakonodajnega gradiva takšni razlogi niso razvidni.

Tudi v postopku pred US zakonodajalec ni navedel razlogov, ki bi utemeljevali dopustnost posega, saj na pobudo ni odgovoril. Vlada v svojem mnenju sicer navaja, da se z izpodbijano ureditvijo varuje javna korist, vendar ne pojasni, v čem naj bi bila javna korist.

13. Ker za navedeno ureditev ni bilo mogoče ugotoviti, da je zakonodajalec zasledoval kakšen ustavno dopusten cilj, ki bi upravičeval poseg v svobodno gospodarsko pobudo, ni izpolnjen že prvi pogoj, ki ga za omejevanje človekovih pravic zahteva Ustava (tretji odstavek 15. člena). Ker je izpodbijana ureditev že zaradi tega v neskladju s 74. členom Ustave, se US ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem, ali je poseg v skladu z načelom sorazmernosti (2. člen). US je zato v tretji alineji 42. člena ZZavS besedno zvezo “prisilne poravnave” v delu, ki se nanaša na prenehanje licence za zasebno varovanje zaradi uvedbe prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije, po zakonu, ki ureja prisilno poravnavo, stečaj in likvidacijo, razveljavilo.«