Miha Ribarič, 2002

6OdlUS VI, 137, U-I-220/97, Ur. l. 70/97: Tč. 9 in 12. Načelo enakosti volilne pravice ni kršeno, če so v zakonu (o volitvah Predsednika republike) predvidene alternativne možnosti pridobivanja podpore za kandidaturo na volitvah – npr. tako, da je za kandidaturo potrebna podpora določenega števila volivcev, poslancev državnega zbora ali politične stranke oziroma kombinacija teh možnosti. Načelo enakosti volilne pravice se nanaša na število glasov, ki jih ima na voljo volivec (to število mora biti za vse volivce enako), oziroma na številčno vrednost glasu posameznega volivca (ta vrednost mora biti pri glasu vsakega volivca enaka). Različna teža podpisov, ki jih dajo v podporo kandidaturi poslanci in volivci, ne predstavlja nedopustne diskriminacije med temi osebami. Enakost volilne pravice se nanaša na glasovanje oziroma na število in vrednost glasov. Lahko pa bi bilo zaradi različne teže podpisov podpore kršeno načelo enakosti pred zakonom (14. člen), če razlika ne bi bila stvarno utemeljena z različnim položajem posameznih subjektov v političnem sistemu. Določbe ZVPR o zahtevani podpori zgolj izločajo iz volilne tekme osebe, ki nimajo niti minimalnih možnosti, da bi bile izvoljene za Predsednika republike. S tem se zagotavlja preglednost volitev in v volilni kampanji olajšuje soočanje kandidatov, ki imajo vsaj minimalno možnost zmagati na volitvah.

7OdlUS VI, 139, U-I-251/97 z dne 29. 10. 1997: Tč 5. Izpodbijanje kandidatur za Predsednika republike je možno v postopku, ki ga ureja ZVDZ v določbah, ki se po ZVPR smiselno uporabljajo tudi za volitve Predsednika republike.

8OdlUS VI, 147, U-I-282/97 z dne 13. 11. 1997: Tč. 1, 2, 4 in 5. Odločitev o kandidaturi v volilnem postopku je odločitev o pasivni volilni pravici posameznika, zoper katero mora imeti v skladu z določbo 23. člena zagotovljeno sodno varstvo tisti, o katerega pravici je bilo s takšno odločitvijo odločeno. Volilna pravica je posebna pravica, ki jo je mogoče uresničevati samo v posebej določenem volilnem postopku, ta pa se po svoji naravi odvija v praviloma kratkih rokih. Zato je očitno neutemeljena pobuda, po kateri bi bilo treba zoper odločitev pristojne volilne komisije o potrditvi kandidatur vsakemu volivcu omogočiti, da potrjeno kandidaturo izpodbija pred sodiščem. Volilni postopek v praviloma kratkih rokih je še dodaten razlog, da v času volilnega postopka ni mogoče zagotoviti tako imenovanih popularnih tožb, s katerimi bi vsak volivec lahko izpodbijal odločitve, ki neposredno ne prizadevajo njegovih pravic. US pa se ni opredelilo do vprašanja, ali je v skladu z ustavo tudi to, da obstoječa zakonska ureditev ne dopušča kandidatom oziroma njihovim predstavnikom izpodbijati potrjene kandidature drugih kandidatov.