Tone Jerovšek, 2002

4OdlUS VI, 86, Rm-1/97, Ur. l. 40/97: »Hčerinske družbe družb Skupnosti imajo pravico pridobivati in prodajati nepremičnine in imajo glede naravnih virov, kmetijskih zemljišč in gozdov enake pravice, kot jih uživajo slovenski državljani in družbe, če so te pravice potrebne za opravljanje gospodarskih dejavnosti, za katere so ustanovljene. Za hčerinsko družbo družbe Skupnosti se šteje družba, ki je ustanovljena, registrirana in posluje na območju Slovenije in po pravu RS. Pri tem ni pomembno, ali je družba kapitalsko pod nadzorom tuje družbe, če je ustanovljena in registrirana na območju Slovenije ter posluje po pravilih prava RS. Zato je mogoče takšno družbo šteti kot družbo domačega prava in za njen status ni pomembno, kakšen je v njej delež tujega kapitala oziroma pod čigavim dejanskim nadzorom družba posluje. Kot pravna oseba domačega prava pa lahko takšna družba uživa vse pravice, ki jih imajo druge naše pravne osebe, vključno s pravico do nakupa nepremičnin pod enakimi pogoji, kot so določeni za vse domače pravne osebe. Ti pogoji so ustavnopravno opredeljeni glede lastninske pravice na nepremičninah in glede izkoriščanja naravnih virov, kmetijskih zemljišč in gozdov predvsem z določbami 67. člena (zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija; zakon določa način in pogoje dedovanja), 69. člena (lastninska pravica na nepremičnini se lahko v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon), 2. odst. 70. člena (zakon določa pogoje, pod katerimi se smejo izkoriščati naravna bogastva) in 1. in 2. odst. 71. člena (zakon določa zaradi smotrnega izkoriščanja posebne pogoje za uporabo zemljišč in posebno varstvo kmetijskih zemljišč).

5Ustava prepušča pridobitev nepremičnin za tujce zakonski ureditvi. Ustavni zakon za izvedbo Ustave sicer v 1. odst. 9. člena določa, da do sprejema zakona iz 68. člena te ustave tujci ne morejo pridobiti lastninske pravice do nepremičnin. Vendar sama ta določba ne predstavlja ustavnopravne ovire, ker prepoveduje pridobitev lastninske pravice na nepremičninah le za čas do sprejema zakonske ureditve po 1. odst. 68. člena. Tujcem iz držav članic Evropske unije je pravico pridobivanja dal ESP, ob ustavnem pogoju vzajemnosti, kar pa ureja ZUVza. Tujcem iz drugih držav pa lahko to pravico prizna razširjena zakonska sprostitev pridobivanja nepremičnin.«

6OdlUS VI, 48, U-I-384/96 z dne 3. 4. 1997: »Določba 68. člena tudi ne vpliva na že pridobljeno lastnino tujcev na ozemlju nove države po razpadu SFRJ. Skupščina RS je dne 25. junija 1991 sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti RS, s katero je RS postala samostojna in neodvisna država. Določila je, da preneha veljati Ustava SFRJ, da RS prevzema vse pravice in dolžnosti, ki so bile z Ustavo RS in Ustavo SFRJ prenesene na organe SFRJ, ter da se prevzem teh pravic in dolžnosti uredi z ustavnim zakonom. Ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS (Ur. l. 1/91), ki je bil sprejet sočasno s Temeljno ustavno listino, je določal ukrepe dejanskega prevzemanja dotedanjih zveznih pristojnosti s strani organov RS in uredil tudi druga bistvena vprašanja, ki so nastala z osamosvojitvijo RS. Eno izmed teh vprašanj ureja tudi določba 16. člena Ustavnega zakona, ki zagotavlja tujcem (fizičnim in pravnim osebam) lastninsko pravico in druge stvarne pravice na nepremičninah na ozemlju nove države v obsegu, kot so jo imele ob uveljavitvi ustavnega zakona in ob dejanski vzajemnosti. Hkrati pa je tudi določil, da do ureditve pravic tujih oseb glede nepremičnin tuje fizične in pravne osebe ne morejo pridobivati lastninske pravice ali drugih stvarnih pravic na nepremičninah na območju RS, razen na podlagi dedovanja in ob pogoju dejanske vzajemnosti. Kakor je razvidno, omenjena določba ureja vprašanje priznanja lastninske pravice in drugih stvarnih pravic tujcev na nepremičninah v prehodnem obdobju, to je od osamosvojitve RS do sprejetja posebnega zakona. Vsebina izpodbijane določbe 2. odst. 16. člena je vsebovana v ustavni določbi 1. odst. 68. člena, ki določa, da tujci lahko pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon, in v 9. členu Ustavnega zakona za izvedbo Ustave RS, ki določa, da do sprejema zakona iz 68. člena tujci ne morejo pridobiti lastninske pravice do nepremičnin.«

7OdlUS IV, 88, U-I-176/94, Ur. l. 65/95: »Druge pravice tujcev (zakup ni pravica stvarnega, ampak obligacijskega prava) določata Ustava in zakon (13. člen). Samo Ustava in zakon lahko določita pravice, ki gredo le državljanom RS. Z izpodbijanim Pravilnikom o zakupih kmetijskih zemljišč in kmetij (Ur. l. 7/94) zato ni mogoče določiti, da je zemljišče mogoče dati v zakup le državljanom Slovenije, niti v nasprotju z veljavnimi predpisi (Zakonom o gospodarskih družbah – ZGD) opredeljevati, katera pravna oseba se šteje za domačo oziroma med njimi delati razlik glede na strukturo njihovega kapitala. […]

8Strožje omejitve glede pridobivanja lastninske pravice je določala do 14. julija 1997 veljavna določba 68. člena, ki je različno urejala pridobivanje zemljišč od drugih nepremičnin.«