Marko Šorli, 2011

7OdlUS XVI, 22, U-I-57/06-28, Ur. l. 33/2007: »B. – VII. Presoja določbe ZNOJF-1 o pooblastilih Sodnega sveta. 70. V skladu s sedmim odstavkom 3. člena je za opravljanje nalog po ZNOJF-1, ki se nanašajo na funkcionarje sodne veje oblasti, pristojen Sodni svet. Predlagatelji tej določbi očitajo podnormiranost in zato neskladje z 2. členom Ustave.

71. Ker je po ZNOJF-1 Sodni svet izrecno pooblaščen za opravljanje nalog komisije DZ (ki so opredeljene v posebnem poglavju in členih 13 do 19), je jasno, da se določbe ZNOJF-1 o izvajanju teh pooblastil nanašajo tudi na Sodni svet. Določbe, ki se nanašajo na položaj Komisije DZ, pa se za Sodni svet ne uporabljajo. Z razlago je torej mogoče določiti pristojnost Sodnega sveta po ZNOJF-1, pri čemer je treba upoštevati še drugi odstavek 1. člena tega zakona. Ta določa, da se njegove določbe, ki urejajo omejitve glede sprejemanja daril in opravljanja pridobitne dejavnosti, ne uporabljajo za tiste kategorije funkcionarjev, glede katerih ta vprašanja ureja drug zakon. V tej zvezi je treba upoštevati ZSS, ki določa strožja pravila za opravljanje pridobitne dejavnosti poleg sodniške funkcije in popolno prepoved sprejemanja daril. V okviru poglavja o disciplinski odgovornosti sodnikov pa je urejeno postopanje Sodnega sveta v primeru ugotovljenih kršitev prepovedi po ZNOJF-1 in ZSS kot posebnem zakonu, ki ureja ta vprašanja.

72. Sodni svet je od leta 2002 do uveljavitve ZPKor opravljal pristojnosti nadzora glede nezdružljivosti in glede premoženjskega stanja za sodnike na podlagi določbe 39. člena ZSS, ki je imela podobno vsebino kot izpodbijana določba.[25] Z razlago pravnih norm v naštetih zakonih je torej mogoče določiti obseg pooblastil Sodnega sveta pri nadzoru omejitev v zvezi z opravljanjem sodniške funkcije. Zato izpodbijana določba sedmega odstavka 3. člena ZNOJF-1 ni v neskladju z Ustavo (3. točka izreka).«