Peter Jambrek, 2002

7Ustavno načelo demokracije, ki ga določa 1. člen kot obliko državne ureditve in vladavine Slovenije, je utemeljeno z načelom suverenosti ljudstva. Izraža ga ključno določilo 1. stavka 2. odst. 3. člena: »V Sloveniji ima oblast ljudstvo.« Načelo suverenosti ljudstva pomeni, da politična oblast – oblast ljudi nad ljudmi – ni predpostavljena, ampak potrebuje za svoj obstoj in delovanje pravno veljavno legitimacijo, in da slednje ne more utemeljiti nobena druga inštanca (Bog, ideologija, zgodovinski cilji, razredni interesi, ipd.), razen ljudstva samega. Ureditev skupnega življenja ljudstva mora biti odraz njegove svobode in samoodločbe (Böckenförde, s. 888–889).

8Načelo suverenosti ljudstva se ne more reducirati zgolj na maksimo salus publica suprema lex, na podlagi katere naj bi državna oblast služila interesom ljudstva in javnemu dobru. Pomeni predvsem, da je ljudstvo edini nosilec oblasti. Bistveno je, da ljudstvo razpolaga z ustavodajno oblastjo (verfassunggebende Gewalt, pouvoir constituant), na podlagi katere pooblašča zakonodajne, izvršilne in sodne organe države za izvrševanje njihovih oblastnih pristojnosti po načelu delitve oblasti. V tem smislu pomenijo ustavne določbe o postopku za spremembo Ustave (členi 168–171) normativno konkretizacijo načela suverenosti in ustavodajne oblasti ljudstva.

9Vendar pa načela demokracije ne opredeljujeta zgolj suverenost in ustavodajna moč ljudstva. Ljudstvo ni le izvor in nosilec javne oblasti, ampak tudi samo vlada, se pravi, da z oblastjo aktualno razpolaga ter jo izvršuje. To bistveno prvino demokracije izraža 2. stavek 2. odst. 3. člena, ki ureja, inter alia, da oblast, ki je v lasti ljudstva, državljanke in državljani tudi izvršujejo, in sicer neposredno ter z volitvami. Demokracija torej ni le oblika države, ampak tudi oblika vladavine (Staatsform, Regierungsform).

10To doktrino je uporabilo US v več primerih. Ugotovilo je: »Morebitna kršitev ustavnih pravic v kandidacijskem postopku za parlamentarne volitve bi namreč lahko ogrozila ustavnost in zakonitost volitev in s tem demokratičnost državne ureditve (1. člen) […].« (OdlUS I, 95, Up-16/92, Ur. l. 57/92). Reklo je, da »izvršilna oblast tudi na podlagi načela demokratičnosti (1. člen) lahko pravno deluje oziroma odloča o pravicah in dolžnostih pravnih subjektov samo v okviru in na podlagi zakona, ki so ga sprejeli od ljudstva neposredno izvoljeni poslanci v parlamentu« (OdlUS I, 102, U-I-69/92, Ur. l. 61/92). Pojasnilo je, da »načelo demokratične ustavne ureditve (1. člen) pomeni, da oblast v državi izvršuje ljudstvo, in sicer neposredno ali posredno – preko izvoljenih predstavnikov (3. člen)«.

11US se je pri ustavni presoji pravne ureditve referenduma oprlo tudi na načelo demokracije in ljudske suverenosti: »Ustava določa v 2. odst. 3. člena, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami. V 44. členu pa je določeno, da ima vsak državljan pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev. Oblika neposredne demokracije je referendum.« (OdlUS V, 99, U-I-201/96, Ur. l. 34/96).

12Iz načela demokratičnosti so glede posredne (predstavniške) demokracije na področju volitev izpeljana načela svobode, splošnosti in enakosti volilne pravice ter neposrednosti in tajnosti volitev: »Če volilni sistem ustreza navedenim načelom in če je zakonsko zagotovljena periodičnost volitev in enaka kompetitivna možnost vseh političnih strank v državi, so volitve demokratične.« (OdlUS V, 12, U-I-106/95, Ur. l. 14/96). Tudi sodna kontrola ustavnosti in zakonitosti postopkov, po katerih so bili sprejeti pravni akti, ima po razlagi US »svoj ustavni temelj v načelu demokratičnosti (1. člen) […]«. (OdlUS VII, 93, U-I-197/97 z dne 21.5.1998).