Franc Testen, 2002

25Četrti odst. 15. člena v prvem delu (zagotovljeno je sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin) pomeni izpeljavo in utrditev določbe 1. odstavka: človekove pravice in temeljne svoboščine se uresničujejo neposredno na podlagi Ustave. Če gre (in ker po 1. odst. 15. člena gre) za neposredno uporabno pravo in ne le za pravna načela, je varstvo teh pravic zagotovljeno že po 23. členu. V tem smislu bi lahko govorili o specialnosti določbe 4. odst. 15. člena v razmerju do 32. člena. Z drugim delom določbe 4. odst. 15. člena (zagotovljena je pravica do odprave posledic kršitve človekovih pravic) pa so določbe o človekovih pravicah postale leges perfectae. Četrti odst.15. člena zagotavlja sodne postopke, v katerih bo caput controversum ravno vprašanje uveljavitve oziroma varstva človekove pravice. To določbo dopolnjuje določba 2. odst. 157. člena.

26Poseben vidik sodnega varstva človekovih pravic pa pomeni zahteva, da sodišča v postopkih, kjer sama človekova pravica ni predmet spora, upoštevajo vse – procesne in materialne – določbe o človekovih pravicah. V zadevi OdlUS IV, 38, Up-32/94 z dne 13.4.1995 je US izreklo, da morajo imeti sodišča pri svojem delu ves čas pred očmi tudi določbe o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. S svojimi postopki in odločitvami uveljavljajo in varujejo človekove pravice in temeljne svoboščine. Po drugi strani pa lahko ravno sodni postopki in sodne odločitve hudo posežejo v človekove pravice, zagotovljene z Ustavo. Za noben sodni postopek (ne glede na predmet spora) ni vnaprej izključeno, da ne bi mogle biti v njem in z njim kršene človekove pravice. Zato je posebno varstvo človekovih pravic zagotovljeno še z institutom ustavne pritožbe.

27Četrti odst. 15. člena pa vsebuje tudi samostojno ustavno človekovo pravico: pravico do sodnega varstva človekovih pravic. V odločbi OdlUS V, 133, U-I-321/96, Ur. l. 61/96 je US ugotovilo, da Zakon o začasni ureditvi organizacije in pristojnosti občinskih sodnikov za prekrške in občinskih javnih pravobranilcev ter Zakon o prekrških nista v skladu z Ustavo, ker ne vsebujeta določb, ki bi kandidatom za sodnika za prekrške, ki niso predlagani v izvolitev, dajale možnost za učinkovito sodno varstvo ustavnih pravic. Navedlo je, da prijavljeni kandidat tako ni imel možnosti, da bi zahteval sodno varstvo svoje pravice iz 49. člena (svoboda dela). Sodno varstvo zagotavlja 23. člen Ustave, sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin pa še posebej in izrecno zagotavlja 4. odst. 15. člena. V podobnem (vendar ne enakem!) razmerju sta tudi pravica do poštenega sojenja po 1. odst. 6. člena in pravica do učinkovitega pravnega sredstva po 13. členu EKČP. Z razmerjem med tema določbama se je ESČP obširno ukvarjalo (glej nekaj o tem v tč. 9 komentarja k temu členu).

28Z vsebino pravice do odprave posledic kršitve človekovih pravic se je US ukvarjalo v zadevi OdlUS V, 193, Up-4/95 z dne 19. 12. 1996, kjer je ob pritožbi zaradi kršitev v postopku imenovanja notarja izreklo, da pravica do odprave posledic kršitve človekovih pravic zagotavlja pravico, da se kršitev odpravi z vzpostavitvijo stanja, ki je obstajalo pred kršitvijo. Če pa glede na naravo stvari takšna vzpostavitev ni mogoča, ima na podlagi te določbe pritožnik pravico, da zaradi nezakonitega dejanja organov države zahteva v skladu z določbo 1. odst. 26. člena odškodnino za morebitno škodo, ki bi mu bila z nezakonitim delom državnega organa povzročena. (Glej še komentar k 26. členu. Primerjaj še 199. člen ZOR oz. 178. člen OZ in pravno mnenje Vrhovnega sodišča z dne 16. 12. 1993. Glej še komentar k 2. odst. 157. člena Ustave.)