Peter Jambrek, 2002

1Ustavni pogoji za razglasitev. Odlok o razglasitvi nove slovenske ustave je sprejela Skupščina RS na podlagi 3. odst. 438. člena ustave iz leta 1974 (Ur. l. SRS 6/74), ki ureja, da je sprememba ustave sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini delegatov vsakega Zbora ob pogoju, da o tem odločijo vsi Zbori Skupščine enakopravno, ter na podlagi 440. člena ustave, ki Skupščino pooblašča, da spremembo ustave razglasi na skupni seji vseh zborov. Odlok (št. 001-02/89-2/75) je podpisal predsednik Skupščine dr. France Bučar in je bil objavljen v Ur. l. RS 33/91 dne 28. decembra 1991. Ta odlok ima status posebnega pravnega akta, vendar brez ustave, ki jo razglaša, nima samostojnega pravnega pomena in funkcije. Zato ga ne glede na njegovo nomotehnično (raz)ločenost lahko štejemo za sestavni del preambule ustave in s tem tudi ustave same. Podobno komentira razmerje med razglasitvijo ustave, preambulo in ustavo Maunz/Dürig, B1, 1–6.

2Pravne posledice razglasitve. Prehodne in končne določbe te ustave so uredile njeno uveljavitev, izvedbo in uporabo. Ustava kot celota je bila uveljavljena z dnem razglasitve. Na ta dan so vse določbe ustave začele veljati (172. člen) in so se tudi začele uporabljati, razen če v ustavnem zakonu za izvedbo te ustave ni določeno drugače (173. člen). Ustava torej razlikuje med pravno veljavo ustavnih določb ter njihovo izvedbo in dejansko uporabo. Prehod med obema zagotavlja ustavni zakon za izvedbo te ustave (takega prehoda na primer ne ureja 8. člen ustave, ki določa, da se ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno.).

3Ustavnorevizijski ali ustavodajni postopek? Niti ustava iz leta 1974, niti nova ustava iz leta 1991 ne razlikujeta med postopkom dopolnjevanja in spreminjanja ustave (ustavna revizija) in postopkom popolne spremembe ustave (totalna revizija). V slovenski ustavnopravni teoriji in praksi se pravica zakonodajnega telesa, da po posebnem postopku odloča o spremembi ustave, razlaga tudi kot pravica do sprejema nove ustave (glej npr. Grad et al., s. 375).

4Skupščina RS se je odločila za spoštovanje načela kontinuitete ustavnorevizijskega postopka. Novo ustavo je sprejela na podlagi določb ustave iz leta 1974 o postopku za spremembo ustave, ki so bile deloma spremenjene s šestimi točkami amandmaja LXXXVIII k tej ustavi (Ur. l. SRS 32/89 z dne 2. 10. 1998). Z njegovo prvo točko je bil nadomeščen 436. člen ustave, z drugo je bil dopolnjen 437. člen, s tretjo je bil nadomeščen 1. odst. 438. člena in s četrto 438. člen, s peto pa je bil nadomeščen 2. odst. 439. člena.