Franc Testen, 2002

14Pristojnost US, da kot specializiran organ v sistemu koncentrirane ustavnosodne presoje nadzira ustavnost zakonov, je utemeljena v delitvi oblasti (gl. npr. tč. 1 komentarja k 156. členu). Takšen nujen ustavni razlog za koncentrirano kontrolo zakonitosti podzakonskih aktov ne obstaja. Z učinki za posamičen primer lahko na podlagi exceptio illegalis tudi redna sodišča zagotovijo spoštovanje hierarhije med zakoni in podzakonskimi predpisi. Zato številna ustavna sodišča kontinentalnega tipa pristojnosti za presojo podzakonskih aktov z učinki erga omnes nimajo.

15Medtem ko glede pristojnosti za presojo zakona velja formalni kriterij, pa glede pristojnosti za presojo podzakonskih predpisov velja materialni, vsebinski kriterij. Takšno stališče US se lepo vidi npr. iz sklepa v zadevi OdlUS III, 2, U-I-219/93 z dne 13. 1. 1994, s katerim je US odklonilo presojo odredbe DZ o parlamentarni preiskavi, češ da ne gre za splošen akt. Zadevo navajam, ker je iz LM sodnikov, ki sta sicer pristala na materialni kriterij za presojo narave izpodbijanega akta, razvidno, da sta kot dodaten argument, s katerim sta utemeljevala pristojnost US, navedla tudi formalni kriterij: “[…] že po nazivu gre za odredbo, ki tudi sicer v pravni znanosti praviloma šteje za abstrakten akt, s katerim se urejajo pravna razmerja za nedoločen krog subjektov”.

16Podlaga za uporabo materialnega kriterija za presojo pravne narave podzakonskih aktov izhaja že iz tega, da Ustava v tretji alinei 1. odst. 160. člena teh predpisov ne našteva po “imenih”, ampak z generičnim pojmom. Ne zadostuje torej, da akt izpolnjuje zunanje značilnosti predpisa: da nosi naziv, s katerim se navadno označujejo predpisi (odlok, uredba, odredba …), da je bil sprejet v obliki in po postopku za sprejemanje podzakonskih predpisov in da je bil objavljen. Ne glede na naziv je podzakonski predpis lahko le akt, ki vsebuje splošne in abstraktne pravne norme, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti pravnih subjektov ali če bi te norme navzven povzročale učinke (tako npr. v zadevah U-I-95/01 z dne 21. 6. 2001; OdlUS VI, 5, U-I-378/96 z dne 16. 1. 1997 in OdlUS VII, 145, U-I-87/96, Ur. l. 56/98). Če tak akt ne vsebuje splošnih in abstraktnih norm, ampak individualne in konkretne, je posamičen akt (npr. sklep občinskega sveta o ukinitvi javnega dobra: sklep OdlUS VI, 159, U-I-295/97 z dne 27. 11. 1997; številni akti o ustanovitvi javnih zavodov) –, če ne vsebuje nikakršnih pravnih norm, je lahko akt poslovanja (ceniki, ki ne vsebujejo pravil za določitev cen, npr. sklep o določitvi grobarine: sklep OdlUS VII, 91, U-I-377/96 z dne 21. 5. 1998) –, če vsebuje le pravila, ki ne učinkujejo navzven, je lahko interno navodilo ali interen akt (npr. pravilnik upravnega organa o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest: sklep OdlUS VI, 5; ali pa Pravila policije: sklep U-I-95/01 z dne 21. 6. 2001). Za presojo posamičnih aktov, aktov poslovanja in internih aktov – četudi gre za akte, ki jih izdajo oziroma sprejmejo državni organi oziroma javnopravni subjekti (z javnimi pooblastili) – US ni pristojno.

17Podzakonski predpisi so upravni predpisi, lokalni predpisi, in še tretja vrsta predpisov, ki jih izdajajo državni organi in z njimi urejajo pravna razmerja: splošni pravni akti Banke Slovenije, RVK, poslovniki, podzakonski predpisi DZ. Glede slednjih je zanimivo vprašanje, kakšna je pravna narava državnega proračuna. US je v odločbi OdlUS VI, 46, U-I-40/96, , Ur. l. 24/97 – v zvezi z vprašanjem možnosti suspenzivnega veta DS – utemeljilo, da s proračunom DZ ne določa pravic in obveznosti državljanov ali drugih oseb in da torej ni treba, da bi bil – glede na 87. člen – sprejet z zakonom. V svojem pritrdilnem LM sodnik Krivic izraža dvom, ali proračun sploh vsebuje pravne norme. Lahko bi se postavilo vprašanje, ali je torej US pristojno presojati ustavnost in zakonitost državnega proračuna. Na to vprašanje US doslej neposredno še ni odgovorilo. Je pa že nekajkrat presojalo zakonitost občinskih odlokov o proračunu (npr. v zadevi U-I-47/91 dne 12. 12. 1991 in v zadevi OdlUS VII, 205, U-I-332/97, Ur. l. 83/98), ne da bi se posebej spraševalo o pravni naravi takšnih odlokov. Če upoštevamo, da pri podzakonskih predpisih glede pristojnosti za njihovo presojo velja materialni kriterij, je v navedenih odločitvah implicirano stališče, da proračun vsebuje splošne in abstraktne pravne norme in je torej predpis.