Predstavljanje RS
Igor Kaučič, 2011
1Za predstavljanje RS je po Ustavi pooblaščen izključno Predsednik republike. Reprezentativna funkcija Predsednika republike zajema predstavljanje države navznoter (doma) in navzven (v tujini). Ustava te funkcije ne opredeljuje in tudi ne razčlenjuje, vključuje pa formalne kot tudi neformalne pristojnosti in dejanja. Med prve štejemo zlasti imenovanje in odpoklic veleposlanikov in poslanikov republike in sprejem poverilnih pisem tujih diplomatskih predstavnikov, odločanje o pomilostitvah, podeljevanje odlikovanj in častnih naslovov ter izdajo listin o ratifikaciji mednarodnih pogodb (1. odst. 107. člena). Te imajo neposredne pravne učinke.
2Bistveno številnejša so neformalna dejanja Predsednika republike, ki niso zavezujoča in tudi nimajo neposrednih pravnih učinkov. To so državniški obiski v tujini in sprejemanje tujih državnikov, javni nastopi in izjave ipd. Z uresničevanjem reprezentativne funkcije v državi opravlja Predsednik republike funkcijo integracije, čeprav k takšni dejavnosti ni zavezan (Ribarič, 2004, s. 79–80). Vsekakor pa mora pri tem upoštevati ustavna načela, ki opredeljujejo položaj in pristojnosti Predsednika republike ter razmerja med organi državne oblasti.
3Po mednarodnem pravu ima šef države najvišji položaj v zunanjem zastopanju države, ne glede na notranjepravno ureditev, ki v mnogih primerih omejuje obseg njegovih pristojnosti. Državni poglavar na podlagi 7. člena Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb ne potrebuje pooblastila za sklepanje mednarodnih sporazumov, zato pogodba, ki jo v okviru svojih ustavnih pristojnosti sklene, državo zavezuje (Türk, s. 196–198). Ustava ne pooblašča Predsednika republike, da bi na podlagi te konvencije lahko sklepal (sprejemal akte, ki se nanašajo na sklenitev) mednarodne pogodbe (Ribarič, 2004, s. 75–77). Tudi sicer je treba vsebinsko razlikovati med funkcijo predstavljanja in funkcijo zastopanja države navzven (o vprašljivem združevanju obeh teh funkcij znotraj Vlade v ZSDZVZEU glej Ribarič, 2007, s. 144–145). Postopek sklepanja mednarodnih pogodb je v pristojnosti Vlade in DZ (prim. 70.–76. člen ZZZ), znotraj tega pa ima tudi Predsednik republike nekatere pristojnosti. Ustava ga pooblašča, da lahko predlaga US presojo skladnosti mednarodne pogodbe z Ustavo (2. odst 160. člena), razglaša zakone o ratifikaciji mednarodne pogodbe (91. člen) in izdaja listine o ratifikaciji mednarodnih pogodb (107. člen). Poleg tega lahko o teh, kot tudi drugih vprašanjih z njegovega področja, na zahtevo DZ izreka mnenje o posameznem vprašanju (2. odst. 107. člena), mnenje pa lahko da DZ tudi na lastno pobudo (224. člen PoDZ-1).
4Zunanjo politiko določa DZ, Vlada pa določa, usmerja in usklajuje izvajanje te politike. Skladno s tem ministrstvo za zunanje zadeve obvešča Predsednika republike o pomembnih zadevah s področja mednarodnih odnosov in na njegovo zahtevo ali na lastno pobudo daje mnenja in predloge glede mednarodnih dejavnosti, ki jih Predsednik republike opravlja pri izvrševanju njegove funkcije. O pomembnih mednarodnih dejavnostih Predsednika republike mu lahko daje Vlada mnenja in priporočila (4. člen ZZZ). Tudi ZZPOFPR zavezuje predsednika DZ in Vlade ter ministre in nosilce drugih javnih funkcij, da obveščajo Predsednika republike o vseh zadevah, ki se nanašajo na izvrševanje funkcije predstavljanja kot tudi drugih njegovih pristojnosti (11. in 12. člen).
Literatura k členu:
Cerar, Položaj in vloga predsednika Republike Slovenije, v: TiP 5, 1997, s. 763–781;
Grad et al., Državna ureditev Slovenije, Ljubljana 1999;
Hartmann/Kempf, Staatsoberhäupter in westlichen Demokratien, Strukturen, Funktionen und Probleme des »höchsten Amtes«, Opladen 1989;
Jarass/Pierroth, Grundgesetz für die Bundesrepublik Deutschland, Kommentar, Beck 2000;
Kaučič (ur.), Nova ustavna ureditev Slovenije, Ljubljana 1992;
Kaučič, Funkcije predsednika republike in državni zbor, s. 257–272, v: 1. strokovno srečanje pravnikov s področja javnega prava, IJU, Brdo pri Kranju 1995;
Kaučič, Položaj predsednika republike v izvršilni oblasti, s. 53–61, v: VI. dnevi slovenske uprave, Portorož 1999;
Kaučič, Predsednik republike med reprezentativno in izvršilno funkcijo, s. 23–38, v: X. dnevi javnega prava, IJU, Portorož 2004;
Kaučič, Predsednik republike med ustavo in politično prakso, PiD 6–7, 2006, s. 1615–1628;
Kaučič/Grad, Ustavno pravo Slovenije, Ljubljana 2008;
Lucky, A Comparative Chart of Presidential Powers in Eastern Europe, v: East European Constitutional Review, 2, 1993, 3, 1994, s. 81–94;
Mavčič, Slovenia, v: Blanpain (ur.), International Encyklopaedia of Laws, Constitutional Law – Suppl. 27, Kluwer 1998;
Nahtigal, Ustavna demokracija in vloga predsednika republike, JU, 2, 2004, s. 357–373;
Ribarič, Predsednik Republike Slovenije in parlament, s. 119–136, v: Brezovšek (ur.), Slovenski parlament – izkušnje in perspektive, Ljubljana 1996;
Ribarič, Odnos med predsednikom Republike Slovenije in vlado, s. 39–53, v: Brezovšek (ur.), Demokracija – vladanje in uprava v Sloveniji, Ljubljana 1997;
Ribarič, Nekateri vidiki ustavnega položaja predsednika republike, s. 119–134, v: III. strokovno srečanje pravnikov s področja javnega prava, IJU, Portorož 1997;
Ribarič, Institucija predsednika republike ob 10-letnici ustave, s. 105–119, v: VII. dnevi javnega prava, IJU, Portorož 2001;
Ribarič, Predsednik republike med ustavo in politiko, s. 73–82, v: X. dnevi javnega prava, IJU, Portorož 2004;
Ribarič, Predsednik republike, s. 139–145, v: Kaučič (ur.), 15 let uresničevanja Ustave Republike Slovenije, Ljubljana 2007;
Ribičič, Predsednik republike kot element stabilnosti v parlamentarnem sistemu, s. 83–93, v: X. Dnevi javnega prava, IJU, Portorož 2004;
Rupnik et al., Ustavno pravo Republike Slovenije, posebni del, II. knjiga, Maribor 1994;
Schlaich, Der Bundespräsident, s. 523–584, v: Isensee/Kirchhof (Hrsg.), Handbuch des Staatsrechts, Band II, Heidelberg 1992;
Spath, Das Bundespräsidialamt, 4. Auflage, Düsseldorf 1990;
Türk, Temelji mednarodnega prava, Ljubljana 2007;
Ude et al., Ustava Republike Slovenije, Ljubljana 1992;
Zagorc, Pravni akti predsednika republike, v: ZZR 65, 2005, s. 323–344.