Janez Čebulj, 2011

1Leta 2002 sprejeti ZUreP-1 je na novo uredil prostorske ukrepe. Namen zakonske ureditve prostorskih ukrepov, ki je vsebovana v členih 81 do 134, je  omogočiti ali olajšati urejanje prostora oziroma izvedbo načrtovanih prostorskih ureditev na določenem območju. Med prostorskimi ukrepi so z vidika rabe zemljišč pomembni: začasni ukrepi za zavarovanje urejanja prostora, zakonita predkupna pravica občine in  komasacija. Glede razlastitve in omejitev lastninske pravice, ki je eden od prostorskih ukrepov, glej komentar k 69. členu.

2Začasni ukrepi za zavarovanje urejanja prostora predstavljajo skupino prostorskih ukrepov, ki so namenjeni predvsem zavarovanju izvedbe predvidenih prostorskih ureditev, za katere še ni sprejet ustrezen prostorski akt. Gre za načrtovano razmestitev dejavnosti in objektov na ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta, na območju širitve naselja in na območjih, za katera se pripravi občinski lokacijski načrt. Pri tem je pomembno, da nobeden od aktov (državni lokacijski načrt, strategija prostorskega razvoja občine, občinski lokacijski načrt) še ni sprejet. Začasni ukrepi namreč nosilcem načrtovanja v prostoru omogočajo, da za čas izdelave in sprejemanja prostorskega akta ohranijo obstoječe stanje, ki je podlaga načrtovanju. Začasne ukrepe sprejmeta vlada ali občinski svet.

3ZUreP-1 uvršča med prostorske ukrepe tudi zakonito predkupno pravico, ki jo je do njegove uveljavitve urejal ZSZ, pri čemer kot predkupnega upravičenca ne določa več države. ZPNačrt je prostorske ukrepe, urejene v ZUreP-1, ohranil v veljavi, pač pa je v njihovo ureditev posegel ZZK-1. Ta je v petem odstavku 247. člena določil, da se z uveljavitvijo ZZK-1 (tj. 16. 9. 2003) določbe 85. do 89. člena ZUreP-1 nehajo uporabljati za prodajo samostojnega dela objekta v etažni lastnini. Iz določb ZUreP-1, ki so vsebovane v razdelku o zakoniti predkupni pravici, izhaja, da naj bi se ta inštitut uporabil predvsem v primeru obstoja javne koristi (gradnja objektov za potrebe javne uprave, gospodarske javne infrastrukture, zdravstva, šolstva, kulture, znanosti, športa, gradnja socialnih in neprofitnih stanovanj). Zakon ureja tudi izključitev predkupne pravice, ki naj bi prispevala k temu, da ta omejitev lastninske pravice ne bi prekomerno posegla vanjo.

4Komasacija ali zložba zemljišč je prostorski ukrep,  ki ga prostorska zakonodaja do uveljavitve ZUreP-1 ni poznala. Komasacijo je poznala le kot kmetijsko zemljiško (agrarno) operacijo. Pomen komasacije kot prostorskega ukrepa je v tem, da se na območju, namenjenem za poselitev, zemljiške parcele v javno korist in v korist lastnikov oblikujejo tako, da se čim bolj olajša opremljanje ter zagotovi smotrna in urbanistično utemeljena pozidava. Z njo naj bi se doseglo novo lastniško stanje, ki naj bi omogočilo racionalno načrtovanje in izvedbo z občinskim lokacijskim načrtom predvidene prostorske ureditve. Komasacija je sicer prisilen ukrep, ki pa kot podlago predvideva tudi (večinsko) voljo lastnikov.

5ZKZ-B iz leta 2003 je na novo uredil promet s kmetijskimi zemljišči, z gozdovi in s kmetijami. Po zakonu se za promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami šteje pridobitev lastninske pravice s pravnimi posli med živimi in v drugih primerih, ki jih določa ta zakon. Zakon na novo določa predkupne pravice pri prometu kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetij in postopek njenega uveljavljanja.

6Odgovor zakonodajalca na odločbo US OdlUS IX, 287, U-I-319/96, Ur. l. 2/2001, s katero je bil z odložnim rokom razveljavljen ZV iz leta 1981, je bil julija 2002 sprejeti ZV-1. Zakon poleg nove opredelitve vodnih zemljišč opredeljuje tudi upravljanje z vodami ter z vodnimi in s priobalnimi zemljišči; obsega varstvo voda, urejanje voda in odločanje o rabi voda. Za vsako rabo vodnega ali morskega javnega dobra ali naplavin, razen za splošno rabo, se plačuje pridobitev vodne pravice in vodno povračilo. Ureja tudi zakonito predkupno pravico države pri nakupu vodnega zemljišča.

7Leta 2008 sprejeti ZKme-1 je uvedel nacionalni program razvoja kmetijstva in podeželja, ki ga sprejme DZ, za izvajanje ukrepov razvoja podeželja pa vlada določi vrsto ukrepov, pogoje, upravičence, merila in postopke za uvedbo in izvajanje posameznega ukrepa razvoja podeželja ter finančna sredstva, namenjena za posamezni ukrep razvoja podeželja.