Janez Čebulj, 2002

3V letu 1999 sta bila sprejeta Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD (Ur. l. 7/99) in Zakon o ohranjanju narave – ZON (Ur. l. 56/99), ki urejata varstvo kulturne dediščine in varstvo naravne dediščine.

4ZON naravno dediščino opredeljuje kot naravne vrednote, med katere uvršča zlasti geološke pojave, minerale in fosile ter njihova nahajališča, površinske in podzemske kraške pojave, podzemske jame, soteske in tesni ter druge geomorfološke pojave, ledenike in oblike ledeniškega delovanja, izvire, slapove, brzice, jezera, barja, potoke in reke z obrežji, morsko obalo, rastlinske in živalske vrste, njihove izjemne osebke ter njihove življenjske prostore, ekosisteme, krajino in oblikovano naravo (4. člen). ZON določa sistem varstva naravnih vrednot (naravne dediščine), ki obsega postopke in načine podeljevanja statusa naravnih vrednot ter izvajanja njihovega varstva. Namen sistema varstva naravnih vrednot je zagotoviti pogoje za ohranitev lastnosti naravnih vrednot oziroma naravnih procesov, ki te lastnosti vzpostavljajo oziroma ohranjajo, ter pogoje za ponovno vzpostavitev naravnih vrednot.

5Glede na to, da ZON opredeljuje naravno vrednoto kot redek, dragocen ali znamenit naravni pojav ter kot drug vreden pojav ali sestavino žive ali nežive narave, obsega ta pojem tudi ustavno kategorijo naravnih znamenitosti in redkosti.

6ZVKD opredeljuje kot kulturno dediščino območja in komplekse, grajene in drugače oblikovane objekte, predmete ali skupine predmetov oziroma ohranjena materializirana dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu (2. člen). Zakon loči med nepremično in premično kulturno dediščino, vanjo pa uvršča zlasti: arheološka najdišča in predmete, naselbinska območja, zlasti stara mestna in vaška jedra, oblikovano naravo in kulturno krajino, stavbe, njihove dele ali skupine stavb umetnostne, zgodovinske ali tehnične pričevalnosti, stavbe in druge predmete, ki so v zvezi s pomembnimi osebami in dogodki slovenske politične, kulturne in gospodarske zgodovine, arhivsko gradivo, knjižnično gradivo, predmete ali skupine predmetov zgodovinskega, umetnostnozgodovinskega, arheološkega, umetnostnega, sociološkega, antropološkega, etnološkega ali naravoslovnega pomena, ki izpričujejo zgodovinska dogajanja na Slovenskem.

7Varstvo kulturne dediščine je opredeljeno (4. člen ZVKD) kot ohranjanje materialnih in vsebinskih lastnosti predmetov, skupin predmetov oziroma objektov ali območij, ki so opredeljena kot kulturna dediščina, skrb za njihovo celovitost in neokrnjenost ter poudarjanje in zagotavljanje pomena, ki ga imajo kot bistvena sestavina sodobnega življenja.

8ZVKD posebej opredeljuje tudi pojem in vrste kulturnih spomenikov (5. člen). Kulturni spomenik je tista kulturna dediščina, ki ima elemente, s katerimi je dokazana kontinuiteta ali posamezna stopnja kulturnega in civilizacijskega razvoja, ali ki predstavljajo kakovostni dosežek ustvarjalnosti. Po svojih lastnostih so predvsem arheološki spomeniki, zgodovinski spomeniki, umetnostno zgodovinski oziroma umetnostni in arhitekturni spomeniki, naselbinski spomeniki, etnološki spomeniki, tehniški spomeniki, spomeniki oblikovane narave in kulturna krajina.