Tone Jerovšek, 2002

5Prvi člen ZUS določa: ” V upravnem sporu se zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih interesov posameznikov, pravnih oseb in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti, proti odločitvam in dejanjem upravnih organov oziroma v skladu z zakonom drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa ta zakon.”

6Ta opredelitev poudarja, da je upravni spor sodni spor med organom državne uprave ali organom lokalne samouprave ali nosilcem javnih pooblastil na eni strani in nosilcem pravice ali obveznosti oziroma pravne koristi, določene s predpisi, o kateri je bilo odločeno s posamičnim upravnim aktom ali z dejanjem, na drugi strani.

Glede na navedeno lahko ugotovimo, da je predmet izpodbijanja v upravnem sporu lahko:

• dokončen upravni akt. To so odločbe in sklepi, ki jih izdajajo organi državne uprave in nosilci javnih pooblastil ter organi lokalnih skupnosti v upravnih stvareh. Predmet izpodbijanja pa niso akti poslovanja in organizacijski akti uprave, lokalnih skupnosti in javnih zavodov, četudi bi po svoji zunanji obliki bili sestavljeni kot sklepi ali celo odločbe;
• drugi posamični akt, ki nima značaja upravnega akta in dejanja, s katerim se posega v ustavne pravice posameznika in ni predvideno nobeno drugo sodno varstvo;
• posamični akti, izdani v volilnem postopku. To so akti volilnih organov – volilnih komisij ali akti državnega zbora ali občinskih in mestnih svetov, če zanje ni predpisano posebno sodno varstvo. Tako posebno varstvo s pritožbo na US je npr. predvideno v 3. odst. 82. člena proti odločitvi DZ o potrditvi poslanskih mandatov;
• posamični akti o izvolitvah, imenovanjih, napredovanjih in razrešitvah funkcionarjev in nosilcev javnih služb;
• akti o imenovanjih, napredovanjih in razrešitvah vodilnih delavcev v državnih organih, organih lokalnih skupnosti in javnih zavodih, kolikor ni predpisana pristojnost delovnega in socialnega sodišča. Možnost izpodbijanja po tej alinei je podana tudi, če zakon ne določa nobenega sodnega varstva;
• različna soglasja ali potrditve k izvolitvam in imenovanjem direktorjev ali ravnateljev javnih zavodov, državnih podjetij, agencij , skladov ipd.;
• akti o urejanju medsebojnih premoženjskih in drugih razmerij med državo in lokalnimi skupnostmi ter o sporih med njimi in nosilci javnih pooblastil, če tako določa zakon ali če ni z ustavo ali zakonom določeno drugo sodno varstvo. Gre za spore, ki nastanejo npr. iz delitve premoženja zaradi razdelitve občine na več občin ali zaradi premoženjskih razmerij v zvezi s prenosom pristojnosti od države na občine ali pokrajine. V drugih primerih se ti spori rešujejo pred civilnim sodiščem.
• akti državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, izdani v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja. Gre za sklepe, odloke in uredbe ter odredbe in prostorske izvedbene akte, kolikor se ti akti nanašajo na določene, praviloma pravne osebe. Tu gre za akte, ki so izdani po poslovniških pravilih sprejemanja abstraktnih – splošnih aktov. Te akte lahko prizadete osebe direktno izpodbijajo pred upravnim sodiščem ali pa potem, ko se je US izreklo za nepristojno (OdlUS VI, 33, U-I-58/96 z dne 6. 3. 1997).