Igor Kaučič, 2011

1Podobno kot večina parlamentarnih ureditev tudi naša ne predvideva instituta podpredsednika republike. V primeru zadržanosti ali prenehanja njegove funkcije ga na podlagi ustavnega pooblastila nadomešča predsednik DZ. Predsednik DZ v času nadomeščanja ne postane Predsednik republike, temveč samo opravlja njegovo funkcijo. Ustava določa, da predsednik DZ začasno opravlja funkcijo Predsednika republike tako v primeru trajne kot tudi začasne zadržanosti. Če predsednik DZ ne more opravljati funkcije Predsednika republike, lahko to funkcijo začasno opravlja podpredsednik DZ.

2Predsednik DZ je pristojen opravljati vse funkcije, to je pravice, dolžnosti in pristojnosti Predsednika republike. Naša ureditev ne pozna omejitev pooblastil, ki jih imajo namestniki šefa države v nekaterih drugih sistemih. Kljub temu pa so v naravi obeh funkcij, ki jih opravlja predsednik DZ, določene omejitve. Te so povezane z delovanjem obeh organov oblasti in z morebitnim konfliktom interesov (več o tem Zagorc, s. 108).

3Predsednik DZ začne in preneha začasno opravljati funkcijo Predsednika republike na podlagi Ustave. Le v primeru dejanske zadržanosti Predsednik republike (npr. v času dopusta) pooblasti predsednika DZ, da ga nadomešča, vendar ima to pooblastilo le deklarativno naravo. V času nadomeščanja Predsednika republike se spremenijo nekatera razmerja v sistemu delitve oblasti in v organizaciji organov oblasti, saj se pomembno okrepi položaj ne samo predsednika DZ, temveč tudi samega DZ. Skladno s tem mora namestnik izvrševati posameznikova predsednikova pooblastila le v najnujnejšem vsebinskem in časovnem obsegu.

4Čeprav Ustava tega izrecno ne opredeljuje, je mogoče na podlagi jezikovne razlage 106. člena razlikovati dve obliki zadržanosti Predsednika republike, in sicer trajno in začasno zadržanost . Glede prve oblike Ustava primeroma našteva nekatere (tipične) razloge za nadomeščanje, za drugo obliko zadržanosti pa tega ne določa. Tega vprašanja podrobneje ne ureja niti drug predpis.

5Niti Ustava niti drug predpis ne urejata tudi postopka in organa za ugotavljanje nastopa trajne ali začasne zadržanosti Predsednika republike. Pri tem je treba razlikovati med razlogi za zadržanost, ki imajo za posledico prenehanje predsednikove funkcije, in med razlogi za začasno zadržanost, ki teh posledic nimajo. Ugotovitev nastanka razlogov iz prve skupine (trajna zadržanost) je prej ali slej v pristojnosti DZ, saj je ta tisti, ki potem, ko Predsedniku republike preneha funkcija zaradi trajne zadržanosti, razpisuje volitve novega Predsednika republike. Glede začasne zadržanosti pa je treba razlikovati med razlogi, na katere lahko Predsednik republike vpliva (npr. dopust), in tistimi, ki delujejo neodvisno od njegove volje (npr. hujša bolezen). V prvem primeru se bo Predsednik republike sam dogovoril glede nadomeščanja (nadomeščanje po pooblastilu), v drugem primeru pa bi bilo glede na ustavni položaj in pristojnosti Predsednika republike US najprimernejše za ugotavljanje razlogov za nastop zadržanosti (o tem Zagorc, s. 104 in 111).