Opredelitev in razmerje do drugih ustavnih določb
Igor Kaučič, 2011
1Referendum kot oblika neposredne demokracije označuje obliko neposrednega odločanja volivcev o pravnem aktu ali o drugem vprašanju. Pomeni pravico vseh državljanov z volilno pravico, da s splošnim glasovanjem odločijo o posameznem aktu predstavniškega telesa. Ustavno podlago za uresničevanje referendumskega odločanja v 1., 3. in 44. členu podrobneje ureja Ustava v 2. odst. 3. a člena (referendum o mednarodnih povezavah), 90. členu (zakonodajni referendum), 170. členu (referendum o spremembi Ustave) in v 3. odst. 139. člena (referendum o ustanovitvi občine). V naši ureditvi poznamo tudi lokalni in posvetovalni referendum, ki sta določena z ZLS in ZRLI.
2Z zakonodajnim referendumom označujemo neposredno odločanje volivcev pri sprejemanju zakona, za katerega je sicer pristojno predstavniško telo. Možnost njegove uporabe nujno pomeni, da predstavniško telo ni izključni zakonodajalec, ampak je to tudi ljudstvo. Skupaj z ljudsko zakonodajno iniciativo (88. člen), ki omogoča volivcem predlagati zakone DZ, predstavlja zakonodajni referendum pomemben mehanizem neposrednega sodelovanja ljudstva pri izvrševanju zakonodajne funkcije. Zakonodajni referendum je skupaj s suspenzivnim vetom, z razglasitvijo in objavo zakona (91. in 154. člen) umeščen v zakonodajni postopek v širšem pomenu.
3Ustava ureja referendumsko odločanje samo o tistih pravnih aktih, ki so v pristojnosti DZ. Pri njihovem urejanju se omejuje na temeljna vprašanja oziroma sestavine, način uresničevanja posameznega referenduma in postopek njegove izvedbe pa ureja ZRLI. Zaradi njegovega pomena Ustava določa, da ga DZ sprejme z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev (5. odst. 90. člena). ZRLI, ki je bil sprejet leta 1994, je bil v šestnajstih letih štirikrat spremenjen in dopolnjen (nazadnje leta 2006 z dokaj obsežno novelo ZRLI-D), v njegove določbe pa je večkrat poseglo tudi US. Ob tem je sprejelo tudi pet odločb, s katerimi je zaradi njihove protiustavnosti razveljavilo številne določbe tega zakona, poleg teh pa je večkrat odločalo tudi o dopustnosti razpisa posameznih zakonodajnih referendumov. Poleg ZRLI se v postopku za izvedbo referenduma uporabljajo tudi določbe ZVDZ, ZEVP-1, ZVRK, ZEPEP, PoDZ-1 in PoDS, za varstvo glasovalne pravice pa tudi KZ-1.
Literatura k členu:
Avbelj, Ustavni monizem in krčenje referendumskega odločanja – kritična analiza doktrine zlorabe referenduma, Revus 4, 2005, s. 83–96;
Butler/Ranney, Referendums Around the World, London 1994;
Cerar, Referendumsko odločanje in predstavniška demokracija, PP – priloga 14, 1996, s. 1–19;
Cerar, Razmerje med neposredno in posredno demokracijo v slovenski ustavni ureditvi, JU 2, 2001, s. 133–163;
Gallagher/Uleri, The Referendum Experience in Europe, New York 1996;
Grad et al., Državna ureditev Slovenije, Ljubljana 1999; Hamon, Referendum – primerjalna študija, Ljubljana 1998;
Kaučič (ur.), Nova ustavna ureditev Slovenije, Ljubljana 1992;
Kaučič, Pravna ureditev zakonodajnega referenduma, ZZR 54, 1994, s. 185–202;
Kaučič, Referendum in sprememba ustave, Ljubljana 1994;
Kaučič, Ustavna zasnova referenduma, Pravnik 1–3, 1994, s. 17–29;
Kaučič, Zakonodajni referendum s suspenzivnim učinkom – de lege ferenda, ZZR 60, 2000, s. 159–178;
Kaučič, Referendum o mednarodnih pogodbah, JU 1–2, 2009, s. 75–97;
Kaučič, Referendum na zahtevo parlamentarne opozicije, PiD 6–7, 2010, s. 1317–1325;
Kaučič (ur.), Zakonodajni referendum – pravna ureditev in praksa v Sloveniji, Ljubljana 2010;
Kaučič/Cerar, Zakonodajni referendum v nekaterih evropskih državah s posebnim poudarkom na švicarski ureditvi, JU 3, 2003, s. 263–294;
Kaučič/Grad, Ustavna ureditev Slovenije, Ljubljana 2008;
Krivic, Doslej neizpodbijane teze o vezanosti zakonodajalca na izid referenduma in na odločbe ustavnega sodišča, s. 139–148, v: Razvoj slovenskega parlamentarizma, Ljubljana 2000;
Möckli, Instrument of Direct Democracy in the Member States of the Council of Europe, 1995;
Ribičič, Zakonodajni referendumi med ustavnosodno presojo in ustavno spremembo, JU 2–3, 2006, s. 467–482;
Teršek, Ustavna demokracija in vladavina prava, Koper 2009.