Tone Jerovšek, 2002

57Splošno pravico do sodnega varstva zagotavlja vsakomur že 23. člen, po katerem ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Za splošno pravico do sodnega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin pa bi šteli določbo 4. odst. 15. člena, ki določa: »Zagotovljeni sta sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do odprave posledic njihove kršitve.« S 3. odst. 120. člena pa je zagotovljeno državljanom in organizacijam posebno sodno varstvo pravic in zakonitih interesov, o katerih odločajo upravni organi in nosilci javnih pooblastil v upravnih stvareh z upravnimi akti in o drugih neupravnih stvareh, o katerih izdajajo druge posamične akte. Ta ustavna določba pravico do sodnega varstva razširja tudi na dejanja, s katerimi bi upravni organi in nosilci javnih pooblastil posegli v pravni položaj oseb zasebnega in javnega prava. Ustava torej v 157. členu v razmerju do 120. člena zagotavlja varstvo zakonitosti, in to ne le glede aktov državne uprave, pač pa vseh državnih organov in nosilcev javnih pooblastil, če odločajo o pravicah ali o obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij, in če za določeno zadevo ni zakon določil drugega sodnega varstva. Naloga pristojnega sodišča po Ustavi je, da presodi zakonitost vsakega izpodbijanega akta v vseh zadevah javnopravne narave. To posebno sodno varstvo zoper posamične akte uprave in vseh javnih služb na nivoju države se po 157. členu zagotavlja v upravnem sporu pred upravnim sodiščem, izjemoma pa pred kakšnim drugim sodiščem – delovnim in socialnim. Gre torej za specializirano sodno varstvo pred upravnimi sodišči. Posebnost tega sodnega varstva je, da se uveljavlja zoper upravne in druge posamične akte in dejanja, ne zoper medsebojne zasebne akte fizičnih in pravnih oseb. Nadaljnja značilnost pa je, da sodišče praviloma presoja le zakonitost izdanega upravnega ali drugega posamičnega akta, izjemoma pa odloča tudi meritorno o sami upravni stvari po 61. členu ZUS. Niso pa sodnemu varstvu podvrženi materialni akti in akti poslovanja uprave, ker se – in če se – z njimi ne odloča o konkretnih pravicah in obveznostih posameznikov in pravnih oseb. To ustavno določbo moramo šteti za posebno sodno varstvo zoper akte in dejanja uprave in nosilcev javnih pooblastil.