Opredelitev in razmerje do drugih določb
Metoda Orehar Ivanc, 2002
1Ureditev vprašanj, povezanih z varstvom narodnih skupnosti, je Ustava zaokrožila v enem členu (izjema je 3. odst. 80. člena, ki pa po sistematiki ustavnega besedila ne sodi v poglavje o človekovih pravicah). To utemeljuje tudi obsežnost določbe v primerjavi z ubeseditvami drugih človekovih pravic.
2Iz naslova izhaja, da so v členu naštete (1) posebne pravice (2) avtohtonih italijanske in madžarske narodne skupnosti (v nadaljevanju: narodnih skupnosti) in (3) njunih pripadnikov (v nadaljevanju tudi: pripadniki narodnih skupnosti). Z izrazom »posebne pravice« so mišljene tiste, ki so zagotovljene narodnima skupnostima in njunim pripadnikom poleg ostalih človekovih pravic. Te posebne pravice so zagotovljene dvema avtohtonima narodnima skupnostima in njunim pripadnikom. Ker obe narodni skupnosti, ki so jima priznane posebne pravice, našteva že Ustava, opredelitev avtohtonosti v tej zvezi ni potrebna. Vsebina tega pojma pa je pomembna kot eden izmed kriterijev za opredelitev pripadnosti narodnima skupnostima (več v tč. 3).
3V delu, v katerem so naštete pravice narodnih skupnosti, gre za specialno določbo v razmerju do splošnega drugega stavka 5. člena, po katerem država varuje in zagotavlja pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti. Kolikor opredeljuje pravice posameznih pripadnikov teh skupnosti, gre za specialno določbo v razmerju do svobode izražanja (39. člen), svobode zbiranja in združevanja (42. člen), pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev (44. člen), svobode izobraževanja (57. člen), svobode znanosti in umetnosti (59. člen), pravice do uporabe svojega jezika in pisave (62. člen) in svobodne gospodarske pobude (74. člen). Dopolnjujejo jo določbe o italijanščini oziroma madžarščini kot uradnem jeziku na določenih območjih (11. člen), o prepovedi diskriminacije glede na narodnost (1. odst. 14. člena), o prepovedi spodbujanja k narodni neenakopravnosti in razpihovanja narodnega sovraštva in nestrpnosti (63. člen) in o sestavi DZ, v katerem sta vsakokrat tudi po en poslanec vsake narodne skupnosti (3. odst. 80. člena).