Miha Ribarič, 2002

1Institucija Predsednika republike je po ustavi umeščena v parlamentarni sistem. Posebnost slovenske ustavne ureditve je, da na eni strani z neposrednim načinom volitev krepi položaj in vlogo Predsednika republike, na drugi strani pa mu na zelo restriktiven način določa pristojnosti. Upoštevaje z ustavo določeno izhodišče, da ima oblast ljudstvo in da jo državljanke in državljani izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno, ima neposredno izvoljeni predsednik države na institucionalni ravni določeno visoko stopnjo legitimnosti. V odnosu do drugih državnih organov, kot sta vlada in DZ, če posebej izpostavim ta dva organa, ima Predsednik republike politično težo in ugled, ki je predvsem odvisen od tega, kako sprejemajo njegova sporočila, njegove misli, njegova mnenja v javnosti. Položaj Predsednika republike v javnosti, njegov rating v javnem mnenju je v manjši meri odvisen od njegove formalne funkcije kot take in od njegovih konkretnih z ustavo in zakoni določenih pristojnosti, ampak predvsem od tega, kakšno vsebino daje svoji dejavnosti in na kakšen način jo opravlja. Neposredna izvolitev daje Predsedniku republike posebno politično težo tako pri predstavljanju države na znotraj in na zunaj, pri opravljanju funkcije integracije, v položaju razdeljenosti političnega prostora pa še posebej pri njegovi posredniški vlogi.

2Predsednik republike je izvoljen za funkcijsko dobo petih let. Različna mandatna doba Predsednika republike in poslancev DZ naj prispeva k zagotavljanju kontinuitete delovanja države in h krepitvi politične stabilnosti. Odpoklic Predsednika republike ni predviden, pač pa mu v postopku obtožbe pred US le-to lahko odvzame funkcijo (109. člen). Ustava določa, da je Predsednik republike izvoljen za dobo petih let, vendar največ dvakrat zaporedoma. Ponovna izvolitev neposredno po preteku prejšnje mandatne dobe torej ni dopustna. Iz tega sledi, da ni izključena ponovna izvolitev, če v vmesnem času opravlja funkcijo drug Predsednik republike.

3Volitve Predsednika republike ureja Zakon o volitvah predsednika republike – ZVPR (Ur. l. 39/92); ta zakon glede nekaterih vprašanj izrecno napotuje na Zakon o volitvah v DZ – ZVDZ, glede drugih vprašanj pa na smiselno uporabo ZVDZ. Pravico voliti in biti voljen za Predsednika republike ima državljan Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost (2. čl. ZVRP). Nihče ne more biti hkrati kandidat za Predsednika republike in za poslanca DZ ali za člana DS (18. člen ZVRP). V poštev pridejo še Zakon o evidenci volilne pravice – ZEVP, Zakon o političnih strankah – ZPolS in Zakon o volilni kampanji – ZVolK. Določbe Zakona o poslancih – ZPos se glede materialnih in drugih pogojev za delo ter pravic po prenehanju mandata uporabljajo tudi za kandidata za Predsednika republike (prepoved oviranja pri kandidiranju; prepoved prenehanja delovnega razmerja proti volji kandidata; prepoved poslabšanja položaja v delovnem razmerju zaradi sprejema kandidature; pravica do izrednega neplačanega dopusta, največ 18 delovnih dni od dneva potrditve kandidature).

4Predsednik republike ima pravico do plače v višini, ki se določi po ZPos za predsednika DZ. ZPos pooblašča Predsednika republike, da določi organizacijo in delovanje svojih služb (40. in 41. člen ZPoS). V poštev pride tudi Zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo – ZNOJF.

5V slovenski ustavi imuniteta za Predsednika republike ni predvidena. Tudi glede tega se slovenska ustava razlikuje od primerljivih ustavnih ureditev. Ni videti nobenega načelnega razloga za opustitev določbe o imuniteti Predsednika republike v slovenski ustavi.