Janez Čebulj, 2002

4Besedilo 44. člena vsebuje pooblastilo zakonodajalcu, da določi način izvrševanja pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. Gre za določitev načina izvrševanja in ne morda za t. i. zakonski pridržek, ki bi dopuščal zakonodajalcu določitev omejitev pravice. Kadar je namreč v Ustavi ob opredeljevanju pravice rečeno samo, da se pravica uresničuje »v skladu z zakonom«, s tem zakonodajalcu ni dana možnost omejevanja ustavne pravice, ampak le možnost (in hkrati dolžnost) “predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa Ustava”. V takšnem primeru torej ne gre za omejevanje pravic po 3. odst. 15. člena, temveč za določitev načina njihovega uresničevanja po 2. odst. istega člena (primerjaj npr. OdlUS IV, 4, U-I-47/94, Ur. l. 13/95; glej tudi komentar k 2. in 15. členu).

5Glede na to, da obravnavana pravica nima samostojne zakonske ureditve in da je splošna ustavna pravica, je način njenega uresničevanja določen z zakonodajo, ki ureja posamezne njene vidike uresničevanja (volitve, referendum idr.).