Omejitve in njihova dopustnost
Jadranka Sovdat, 2011
8Kadar US oceni, da urejanje načina izvrševanja človekove pravice preraste v njeno omejitev, njeno dopustnost vselej presoja po strogem testu sorazmernosti, ki vsebuje test legitimnosti (tretji odstavek 15. člena) in test sorazmernosti (2. člen Ustave). To povsem nedvomno izhaja tudi iz odločitev US, sprejetih v zadnjem obdobju. Test legitimnosti uporablja tudi ESČP in pri ciljih priznava državam članicam široko polje proste presoje. Tudi iz ustavnih določb glede tega ne izhajajo izrecne omejitve, kot so npr. določene pri 3. odst. 42. člena. Pri samem testu sorazmernosti ESČP ne zahteva obstoja nujnosti, kar pa na slovensko ustavnosodno presojo ne more imeti vpliva. Prvič zato ne, ker je US zavezano Ustavi oziroma glede na 5. odst. njenega 15. člena vselej k najvišji ravni varstva človekove pravice, in drugič zato ne, ker ta na videz blažji test ESČP lahko zavaja, kar je razvidno iz predstavljenih odločitev. ESČP v resnici dokaj strogo presoja omejitve volilne pravice, če pride do njih zaradi nacionalne normativne ureditve (celo ustavne) bodisi zaradi ravnanja volilnih organov v volilnem postopku ali sodišč pri varstvu volilne pravice. Arbitrarno ravnanje volilnih organov, ki ga sodišča ne sankcionirajo, je zadosten razlog za ugotovitev kršitve 3. člena 1. protokola.
Literatura k členu:
Berger, Jurisprudence de la Cour Européenne des droits de l’homme, 5e édition, Pariz 1996;
van Dijk et al. (ed.), Theory and Practice of the European Convention on Human Rights, 4. izd., Intersentia, Antwerpen 2006, s. 911–935;
Jacobs et al., The European Convention on Human Rights, Oxford 2010, s. 519–532,
Grad, Volitve in volilni sistem, IJU, Ljubljana 1996;
Grad et al., Državna ureditev Slovenije, Ljubljana 1996;
Grad et al., Ustavno pravo Evropske unije, Ljubljana 2007,
Grad, Širitev volilne pravice, referat na XVI. dnevih javnega prava, Portorož, junij 2010, Ihl, Le vote, Pariz 1996;
Lijphart, Electoral Systems and Party Systems, New York 1994;
Macdonald et al. (ed.), The European System for the Protection of Human Rights, Nijhoff 1993, s. 553–569;
Mackenzie, Free elections, Liverpool 1958;
Pogorelec, Volilni sistemi in politične stranke, JU 44, 2008, s. 149–161,
Pogorelec, Pasivna volilna pravica tujcev na lokalnih volitvah, referat na XVI. dnevih javnega prava, Portorož, junij 2010,
Ribičič, Evropsko pravo človekovih pravic, Ljubljana 2007,
Sovdat, Varstvo volilne pravice pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, Pravnik, 9–10, 2008, s. 453–477,
Sovdat, Ustavnosodna presoja volitev, JU 44, 2008, s. 103–125,
Taagepera – Soberg Shugart, Seats & Votes, Yale University Press 1989,
Virant, Demokracija in enakost volilne pravice, PP 10, 1996, s. 2–3,
Toplak, Volilni sistem in oblikovanje volilnih enot, Ljubljana 2000,
Zagorc, Uresničevanje volilne pravice v tujini, JU 44, 2008, s. 127–147,
Zagorc/Toplak, Kandidiranje na lokalnih volitvah: Pomanjkanje demokratičnega občutka v ZLV-F, Lex localis IV, 2, 2006, s. 89–107,
Zagorc, Ustavnopravna problematika glasovanja, PIDs 6–7, 2009, s. 1759–1766.
Odločitve US glej – http://www.us-rs.si/odlocitve/