Miran Blaha, 2002

5V 2. odst. 77. člena Ustava dopušča zakonsko omejitev pravice do stavke. Tu prihaja do določenega neskladja (nejasnosti), ki je posledica ločenega in različnega urejanja dveh povezanih pravic: pravice do sindikalne svobode in pravice do stavke. Ustava ne določa omejitev pravice do sindikalne svobode, dopušča pa omejitve pravice do stavke. Zato se pojavljajo dileme, ali to ne pomeni, da stavke, ki jo organizira sindikat, ni mogoče omejiti. Omejevanje take stavke naj bi namreč poseglo v akcijsko svobodo sindikata. Vendar bi bilo takšno razlago težko sprejeti. Očitno je bil namen ustavodajalca zagotoviti neomejeno svobodo ustanavljanja sindikatov (na kar kaže tudi samostojno urejanje te pravice izven splošne pravice do združevanja, kjer že Ustava dopušča omejitve). Na drugi strani pa je zaradi varstva javne koristi izrecno dopustil omejitve pri tisti aktivnosti sindikata (ali samih delavcev), ki lahko imajo tudi širše posledice, ne samo za stavkajoče delavce in delodajalce.

6Pravica do stavke se lahko z zakonom omeji, če to zahteva javna korist, pri čemer pa je treba upoštevati vrsto in naravo dejavnosti. Ustava torej dovoljuje omejevanje pravice do stavke po objektivnem, ne pa tudi po subjektivnem kriteriju. Omejevanje pravice do stavke po objektivnem kriteriju pomeni, da je to pravico mogoče omejiti vsakemu delavcu, vendar ne do te mere, da bi omejitve prerasle v prepoved stavke, torej v odvzem ali prepoved pravice. Podobno kot pri sindikalni svobodi je tudi tu Ustava strožja kot nekateri mednarodni dokumenti, ki dopuščajo tudi subjektivne omejitve (za pripadnike oboroženih sil, policiste in državne uradnike).

7Določbe ZStk o omejitvah pravice do stavke so glede skladnosti z Ustavo sporne. V javnih službah (»dejavnostih posebnega družbenega pomena«) mora biti med stavko zagotovljen »minimum delovnega procesa, ki zagotavlja varnost ljudi in premoženja ali je nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali delo drugih organizacij«, in »izpolnjevanje mednarodnih obveznosti«. Delavci v državnih organih lahko pravico do stavke uveljavijo pod pogojem, »da z njo ni bistveno ogroženo uresničevanje funkcije teh organov«. Delavci v organih za »ljudsko« obrambo in notranje zadeve pa uveljavljajo pravico do stavke pod pogoji, ki so določeni z zakoni, ki urejajo pravice in obveznosti delavcev v teh organih. Tudi če štejemo, da je zakon izvrševanje pravice nekaterih delavcev do stavke podredil določenim objektivnim omejitvam, gre v končni posledici le za dopuščanje tudi subjektivnih omejitev.

8Ustava zagotavlja sodno varstvo človekovih pravic (4. odst. 15. člena). Za spore, ki se nanašajo na uresničevanje pravice iz 77. člena je sodno varstvo zagotovljeno v kolektivnem delovnem sporu pred delovnimi sodišči (4. tč. 6. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS).