Blaž Ivanc, 2011

57EKČP ne vsebuje določbe, ki bi izrecno urejala pravico do zdravja. Kljub temu je ESČP v odločitvah, ki se npr. nanašajo na pravico do življenja (2. člen), na prepoved mučenja (3. člen), na pravico do svobode in varnosti (5. člen) in na pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (8. člen), vzpostavilo merila za posege, ki pomenijo kršitev obveznosti držav na področju varovanja človekovega zdravja.

58V primeru Ciper proti Turčiji (10. 5. 2001) je ESČP zavzelo stališče, da je dostop do zdravstvenih storitev lahko povezan s pravico do življenja, vendar minimalnega standarda zdravstvene oskrbe, ki izhaja že iz same pravice do življenja, sodišče ni podrobneje opredelilo (glej komentar k 17. členu). Iz odločitve v primeru Šilih proti Republiki Sloveniji (9. 4. 2009) izhaja, da mora biti v okviru procesnega vidika pravice do življenja (2. člen EKČP) zagotovljena učinkovita preiskava smrti pacienta bodisi v civilnem bodisi v kazenskem postopku.

59Odrekanje pravice do zdravstvenega pregleda zaporniku, ki ima HIV in več kroničnih bolezni, pomeni kršitev prepovedi mučenja (Khudobin proti Rusiji; 26. 10. 2006). Podobno kršitev prestavljajo tudi pretirani varnostni ukrepi (uporaba verig) pri prevozu zapornika z levkemijo na zdravljenje s kemoterapijo (Mouisel proti Franciji, 14. 11. 2002).

60Poseg v pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja po mnenju ESČP predstavlja prepoved dostopa zapornika do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo (Dickson proti Združenemu kraljestvu; 4. 12. 2007). (Glej pregled odločitev ESČP v razdelku II. 6.)