Franc Testen, 2002

5Četudi Ustava ali zakon ne vsebujeta izrecne podlage, mora že po naravi stvari imeti US tudi možnost ustrezne odločitve, kadar zatrjevane protiustavnosti ali nezakonitosti ne ugotovi. V takšnih primerih US odloči, da izpodbijani predpis ni v neskladju z Ustavo in zakonom. Že tu je treba opozoriti, da v takšnih primerih torej ne zavrne pobude oziroma zahteve in tudi ne odloči, da izpodbijani predpis je v skladu z Ustavo in zakonom – kar bi bilo sicer glede na smiselno uporabnost določb zakonov, ki urejajo postopke pred sodišči, tudi možno. Tudi v praksi primerljivih US so odločitve, ki zavračajo protiustavnost, praviloma izrečene “negativno”, torej kot neugotovitev protiustavnosti. Ena od posledic takšnega izrekanja je, da se predpis, za katerega je US že enkrat odločilo, da ni v neskladju z Ustavo oziroma z zakonom, lahko ponovno izpodbija pred US. Morebitne takšne pobude – istega ali drugega pobudnika – US ne bo zavrglo, ampak jo bo meritorno obravnavalo – tokrat v luči morebitnih novih razlogov, ki jih navaja pobudnik. Če novih razlogov ni, se bo takšen ponovni poskus izpodbijanja končal s sklepom o zavrnitvi (ne pa zavrženju) pobude.

6Med odločbami, da izpodbijani predpis ni v neskladju z Ustavo oziroma zakonom, je treba posebej omeniti eno od tehnik odločanja, ki jo je razvilo samo US za rešitev nekaterih primerov, ko pobudnik neutemeljeno zatrjuje protiustavno pravno praznino. Pogosto ni mogoče reči, katera določba izpodbijanega predpisa je domnevno protiustavna, ker določene ureditve ne vsebuje. V takšnih primerih bi bil izrek, ki bi ugotavljal, da (ves) izpodbijani predpis ni v neskladju z Ustavo, presplošen. Zato je US nekajkrat izreklo, da ni v neskladju z Ustavo, da izpodbijani predpis ne določa […] in je v nadaljevanju izreka povzelo ureditev, za kakršno se je zavzemal pobudnik. (Takšne so npr. odločitve v zadevah OdlUS IV, 94, U-I-322/94, Ur. l. 71/95; OdlUS V, 154, U-I-75/96, Ur. l. 68/96; OdlUS VII, 7, U-I-225/96, Ur. l. 13/98 in OdlUS VII, 65, U-I-267/95, Ur. l. 35/98).