Peter Jambrek, 2002

5Besedilo, ki se nahaja pred normativnim delom ustave, je oblikovano v stavek, ki na zgoščen in slovesen način navaja in pojasnjuje izhodiščna dejstva, načela, razloge in cilje, zaradi katerih sprejema ustavodajna skupščina (v ustavni teoriji tudi ustavodajna ali ustavnorevizijska oblast, konstituanta, pouvoir constituant, pouvoir constitue, Verfassunggebende Gewalt …) to ustavo. Čeprav omenjeni uvodni stavek ni tako naslovljen, ima vse značilne lastnosti preambule. Tudi v slovenskem primeru se torej zastavljata vprašanji, ali je preambulo šteti za del ustave in kakšna je njena pravna narava.

6Uvodni stavek, ki ima po svoji vsebini naravo preambule, se konča z besedami (»sprejema Skupščina Republike Slovenije«) »Ustavo Republike Slovenije« , ki tvorijo tudi naslov vsega ustavnega besedila. Ker je naslov nesporno pomemben sestavni del kateregakoli pomensko zaključenega besedila ali pravnega akta, razlagamo, da je slovenska ustava sestavljena iz preambule, ki deklarira (razglaša, utemeljuje, pojasnjuje) in iz preostalega dela, ki normira (ureja, določa).

7Manj zanesljiv je lahko odgovor na vprašanje o pravni naravi preambule. Slovenska ustavna teorija ji ne priznava pravnega, ampak le programski, ideološki in deklarativni značaj (Kaučič/Grad, s. 40). Vendar pa obstajajo možnosti in znamenja, da je tudi preambuli slovenske ustave mogoče pripisati pravno naravo, kolikor vsebuje uporabna pojmovna orodja za razlago in vrednotenje normativnega dela ustavnega besedila. Ko je US vrednotilo 48. člen ZUstS, je na primer ugotovilo, da ima ta določba svoj temelj tudi v spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, izraženem v Preambuli in v normativnem delu Ustave (v 1. in 3. odst. 15. člena) (OdlUS VI, 103, U-I-168/97 z dne 3. 7. 1997, tč. 9). Ena od nosilnih doktrin ESČP o načelu pravne države (rule of law) pa je izpeljana iz preambule EKČP, ki kot prvine skupne evropske dediščine navaja »[…] politična izročila, ideale, svobodo in vladavino prava […]« (Golder v. Združeno kraljestvo, 1975, A 18). Sodišče se je pri tem oprlo na teleološko razlago EKČP, upoštevajoč njen »cilj in namen«. Tudi nemško Zvezno ustavno sodišče je že ugotovilo, da preambula Temeljnega zakona nima zgolj političnega pomena, ampak ima tudi pravne učinke (BverfG E5, 127). Nadalje ne more biti sporno, da uživa tudi preambula slovenske ustave enako pravno varstvo kot normativni del ustave in da jo je mogoče spremeniti le po enakem ustavnorevizijskem postopku kot normativne določbe ustave. Gotovo je le, da preambula ne more biti vir subjektivnih pravic posameznih oseb. Sicer pa bo pravno naravo preambule opredelilo US izrečno ali z navajanjem v njej vsebovanih ustavnih vrednot.