Mandatna doba
Igor Kaučič, 2011
16Predsednik republike je izvoljen za mandatno dobo petih let. Ta začne teči po izrečeni prisegi Predsednika republike (običajno naslednji dan), vendar ne prej kot po izteku mandatne dobe prejšnjemu predsedniku. S tem dnem Predsednik republike tudi nastopi funkcijo. Mandatna doba se konča po poteku petih let, lahko pa se izjemoma podaljša ali skrajša. Že Ustava v 3. odst. 103. člena določa, da se mandatna doba Predsednika republike, ki bi se iztekla med vojno ali med trajanjem izrednega stanja, podaljša in preneha šest mesecev po prenehanju tega stanja. O razglasitvi vojnega ali izrednega stanja, nujnih ukrepih in njihovi odpravi odloča na predlog Vlade DZ, kadar pa se ta ne more sestati, odloča o tem Predsednik Republike, vendar mora odločitve dati v potrditev DZ takoj, ko se ta sestane (92. člen).
17Krajša mandatna doba Predsednika republike je lahko posledica predčasnega prenehanja funkcije zaradi smrti, odstopa, odvzema funkcije ali drugega razloga. Nekatere od teh določa že Ustava (1. odst. 106. člena in 109. člen), glede drugih razlogov prenehanja mandata pa se smiselno uporablja 9. člen ZPos (izguba volilne pravice, trajna nezmožnost za opravljanje funkcije ipd.).
18Predsednik republike je izvoljen za dobo petih let, vendar največ dvakrat zaporedoma. Po Ustavi je torej reelekcija dopuščena, vendar omejena na največ eno zaporedno (neposredno sledečo) izvolitev. Možnost morebitnih nadaljnjih nezaporednih izvolitev pa Ustava ne omejuje. Predsednik republike, ki je bil v funkciji dva zaporedna mandata, ne more takoj kandidirati za naslednji tretji mandat, razen če je vmes presledek (pri čemer je lahko ta tudi krajši od petletne mandatne dobe). Prav to je bil leta 2002 razlog za vložitev predloga za začetek postopka za spremembo te ustavne določbe, iz katere bi črtali besedo »zaporedoma« (več o tem Ribarič, 2002, s. 259–265). Sprememba bi omejila možnost večkratne izvolitve iste osebe za Predsednika republike na največ dva mandata, ne glede na presledek med mandatnimi dobami, vendar ni bila sprejeta.
19Po prenehanju funkcije ima Predsednik republike na podlagi ZZPOFPR (členi 16–23) pravico do naziva »bivši predsednik republike« in pravico do udeležbe na državnih svečanostih v skladu s protokolarnimi pravili. Poleg tega so mu zagotovljene nekatere pravice z delovnega in socialnega področja (pravica do nadomestila plače, do socialnega zavarovanja, do nadaljevanja opravljanja funkcije oz. dela, ki ga je opravljal pred nastopom predsedniške funkcije ipd.), do administrativnih, tehničnih, protokolarnih in varnostnih storitev, do diplomatskega potnega lista, dostopa do arhiva in še nekatere druge. Te pravice pa ne gredo Predsedniku republike, ki mu je prenehala funkcija po 109. členu, razen če US glede posameznih ali vseh pravic ne odloči drugače.
Literatura k členu:
Grad et al., Državna ureditev Slovenije, Ljubljana 1999;
Grad, Volitve in volilni sistem, Ljubljana 2004;
Hartmann/Kempf, Staatsoberhäupter in westlichen Demokratien, Strukturen, Funktionen und Probleme des »höchsten Amtes«, Opladen 1989;
Jarass/Pierroth, Grundgesetz für die Bundesrepublik Deutschland, Kommentar, Beck 2000;
Kaučič (ur.), Nova ustavna ureditev Slovenije, Ljubljana 1992;
Kaučič, Volitve predsednika republike, v: TiP, 7–8, 1992, s. 737–741;
Kaučič, Nekatera vprašanja sistema volitev predsednika republike, PiD, 6–7, 2009, s. 1734–1747;
Kaučič/Grad, Ustavno pravo Slovenije, Ljubljana 2008;
Ribarič, Predsednik Republike Slovenije in parlament, s. 119–136, v: Brezovšek (ur.), Slovenski parlament – izkušnje in perspektive, Ljubljana 1996;
Ribarič, Nekateri vidiki ustavnega položaja predsednika republike, s. 119–134, v: III. strokovno srečanje pravnikov s področja javnega prava, IJU, Portorož 1997;
Ribarič, Institucija predsednika republike ob 10-letnici ustave, s. 105–119, v: VII. dnevi javnega prava, IJU, Portorož 2001;
Ribarič, Ob predlogu za omejitev ponovne izvolitve predsednika republike, s. 259–275, v: VIII. dnevi javnega prava, IJU, Portorož 2002;
Schlaich, Der Bundespräsident, s. 523–584, v: Isensee/Kirchhof (Hrsg.), Handbuch des Staatsrechts, Band II, Heidelberg 1992;
Ude et al., Ustava Republike Slovenije, Ljubljana 1992.