Jadranka Sovdat, 2011

13Široka svoboda izbire pri vzpostavitvi pravil, s katerimi znotraj svojega ustavnega reda države urejajo parlamentarne volitve ob upoštevanju zgodovinskih in političnih okoliščin v posamezni državi, ne upravičuje odvzema volilne pravice. Sodba Aziz proti Cipru (22. 9. 2004, § 28, 29): kršena je volilna pravica turškega Ciprčana, ki se ni mogel vpisati v volilni imenik, ker je ustava predvidevala ločen volilni imenik za Ciprčane turške narodnosti, ki prebivajo na ozemlju Cipra. Gre za očitno pomanjkanje pravne ureditve, ko država še 30 let po razdelitvi otoka ni uredila tega, zaradi česar je bila pritožniku popolnoma odvzeta volilna pravica.

14Ob parlamentarnih volitvah v Gruziji je centralna volilna komisija razveljavila volitve v dveh volilnih okrožjih in ni odredila ponovnih volitev. S tem je odvzela volilno pravico več kot dvema odstotkoma volilnega telesa. Sodba Gruzijska delavska stranka proti Gruziji (8. 7. 2008, § 118–141): odvzem volilne pravice volivcem, še posebej, če je ta arbitraren, lahko prizadene tudi učinkovito izvrševanje pasivne volilne pravice kandidatov na volitvah. Centralna volilna komisija je razveljavila volilne rezultate, ne da bi sploh preiskala okoliščine in volilni material; v vseh drugih primerih sta volitve razveljavila okrožna volilna komisija ali lokalno sodišče, kot je bilo določeno z zakonom. S tem je centralna volilna komisija ne le prekoračila svoje pristojnosti, temveč ravnala tako, da je izključila možnost zakonite preiskave in pravnih sredstev; to pa je posebej arbitrarno. Ne le to, da so bile volitve v teh dveh volilnih okrožjih razveljavljene na nepregleden način, tudi to, da so bili volivci v njiju izključeni iz splošnega volilnega procesa, je pomenilo odvzem volilne pravice znatnemu delu populacije.

15Neažurnost volilnih imenikov lahko resno ogrozi učinkovito in dejansko izvrševanje volilne pravice. To, kakšen sistem registracije volivcev država uveljavi in koliko odgovornosti za njegovo ažurnost prenese na same volivce, sodi v polje njene proste presoje (ista sodba, § 100–110). Temeljnih volilnih pravil, kamor sodijo tudi pravila o registraciji volivcev, ne gre spreminjati prepogosto, sploh pa ne tik pred volitvami, saj je sicer lahko ogroženo zaupanje v obstoj jamstev svobodnih volitev. Posebej pomembno je, da volilni organi delujejo pregledno in da ohranjajo nepristranskost in neodvisnost od političnih manipulacij. Tega ni mogoče doseči, če volilne komisije postanejo drugi forum za politični boj med kandidati na volitvah. Vendar pa sama zasnovanost sistema, na podlagi katere je verjetno mogoče pričakovati volilne prevare, še ne zadošča za ugotovitev kršitve, pritožnica pa ni predložila dokazov, da je predsedniška večina volilne rezultate ponaredila v svojo korist ali drugače omejila pritožničine pravice in legitimne interese.

16Sodba Campagnano proti Italiji (23. 3. 2006, § 48, 49): suspenz volilne pravice osebi, zoper katero je uveden stečajni postopek, in še pet let po njem, je ukrep, ki je izrazito kaznovalne narave in nima nobenega drugega namena kot omalovaževanje osebe v stečaju samo zato, ker je plačilno nesposobna. Zato ne more zasledovati nobenega legitimnega cilja.

17Začasen odvzem volilne pravice med postopkom osebi, za katero obstaja dokaz, da je članica mafije, zasleduje legitimen cilj. Vendar je bil pritožnik kasneje s pravnomočno sodbo oproščen. Zato ni bilo konkretnega dokaza, na katerem bi lahko temeljil sum, da pripada mafiji, in zato ga volilna komisija po končanem sodnem postopku ne bi smela izbrisati iz volilnega imenika. Tako sodba  Labita proti Italiji (6. 4. 2000, § 203) ugotovi kršitev volilne pravice.

18Zahteva po obstoju prebivališča v določenem obdobju v državi za priznanje aktivne volilne pravice je dopustna. Sodba Py proti Franciji (11. 1. 2005, § 48–64): ni kršitve v primeru univerzitetnega učitelja, ki ga je francoska univerza imenovala na mesto v Novi Kaledoniji, zaradi česar je moral tudi živeti na tem ozemlju. Ker pritožnik zadnjih deset let na tem ozemlju ni imel stalnega prebivališča, je volilna komisija zavrnila njegov vpis v volilni imenik za volitve v kongres, ki je v procesu dekolonizacije v Novi Kaledoniji pridobival odločilno vlogo v zakonodajnem postopku. Pogoj desetletnega bivanja bi bil sicer lahko nesorazmeren z zasledovanim ciljem, če ne bi obstajale lokalne posebnosti (zgodovina in tranzicija do polne suverenosti), ki takšno omejitev upravičujejo. Prav tako ni nesorazmerno in nezdružljivo s 3. členom 1. protokola, da državljan Združenega kraljestva, ki živi v tujini, lahko voli na splošnih in evropskih volitvah le, če v tujini ne prebiva več kot 15 let; po tem obdobju je razumno pričakovati, da postanejo vezi med njim in državo šibkejše (odločba Doyle proti Združenemu kraljestvu, 6. 2. 2007). Tudi pogoj 10-letnega bivanja na Nizozemskem pred vpisom v volilni imenik ni sporen (odločba Sevinger in Eman proti Nizozemski, 6. 9. 2007).

19Preprečitev izvrševanja volilne pravice prav vsem obsojencem, ne glede na to, za katero dejanje so obsojeni, na kako dolgo zaporno kazen in ne da bi se upoštevale druge osebne okoliščine, pomeni splošno in avtomatično omejitev pomembne konvencijske pravice. Po sodbi Hirst proti Združenemu kraljestvu (veliki senat, 6. 10, 2005, § 56–84) takšna omejitev ne sodi v sprejemljivo polje proste presoje držav pogodbenic pri določanju volilne ureditve. Obsojenci splošno uživajo vse človekove pravice in temeljne svoboščine, ki jih zagotavlja EKČP, razen pravice do osebne svobode, ki jim je zakonito omejena. Vsakršne omejitve njihovih pravic morajo biti upravičene. Da bi se preprečevala kazniva dejanja ter povečevali civilna odgovornost in spoštovanje vladavine prava, so dopustne omejitve, če so obsojeni resno zlorabili javno funkcijo ali če je njihovo vedenje grozilo spodkopati vladavino prava ali demokratične temelje. Vendar mora biti tako strog ukrep vzpostavljen ob spoštovanju načela sorazmernosti, pri čemer mora obstajati zadostna povezava med sankcijo in vedenjem ali okoliščinami zadevnega posameznika. Da bi se preprečila arbitrarnost, pa lahko takšen ukrep izreče samo neodvisno sodišče v kontradiktornem postopku. Sodniki, ki so nasprotovali odločitvi, med njimi predsednik Wildhaber, so v odklonilnem ločenem mnenju ocenili, da je Sodišče odstopilo od svoje uveljavljene prakse, po kateri je stvar nacionalne zakonodaje, kako bo urejala volilno pravico obsojenih oseb. ESČP pa tej odločitvi sledi in tako je v sodbi Frodl proti Avstriji (8. 4. 2010, § 27–35) ponovno ugotovilo kršitev volilne pravice, ko je ureditev zajemala začasen odvzem volilne pravice osebam, obsojenim za naklepno kaznivo dejanje na kazen več kot eno leto zapora.

20Na t. i. Hirst test se sklicuje tudi sodba Alajos Kiss proti Madžarski (20. 5. 2010, § 38–44), s katero je ugotovljena kršitev zaradi odvzema volilne pravice osebi, ki je bila zaradi manične depresije pod delnim skrbstvom. Legitimen cilj je zagotoviti, da sodelujejo v javnih zadevah le državljani, ki so sposobni presoditi posledice svojih odločitev in se zavedajo njihovega pomena. Vendar ni mogoče sprejeti popolne prepovedi volitev za vse osebe pod delnim skrbništvom, ne da bi se razlikovalo glede na njihove dejanske zmožnosti.

21Sodba Santoro proti Italiji (1. 7. 2004, § 55–59): ESČP se ne opredeli do tega, ali je avtomatičen enoletni izbris osebe, ki je pod posebnim policijskim nadzorstvom, sploh dopusten. V tem primeru je prišlo do izbrisa iz evidence več kot devet mesecev po izdaji odredbe o nadzoru, posledično je enoletni izbris trajal tudi v času regionalnih in parlamentarnih volitev. Že zaradi tega ekscesno dolgega odloga, ki ni bil v skladu z zakonom niti nujen, je prišlo do kršitve volilne pravice.

22Volivec, ki podpira politično stranko, katere kandidatna lista je bila v celoti zavrnjena,  ne more uveljavljati, da je bilo s takšno odločitvijo nedopustno poseženo v njegovo aktivno volilno pravico. Ne more se sklicevati na to, da zaradi tega ni mogel glasovati za politično stranko po njegovi izbiri. Namen voliti prav določeno politično stranko je v bistvu mnenje, ki sodi v forum internum posameznika. Njegov obstoj ne more biti dokazan ali nedokazan, vse dokler se ne manifestira v volilnem glasu, poleg tega se volivčeve preference lahko spremenijo pod vplivom političnih dogodkov in volilne kampanje. Na tej podlagi sodba Ruska konservativna stranka podjetnikov in drugi proti Rusiji (11. 4. 2007, § 70–80) zavrne kršitev.