Janez Pogorelec, 2011

1Leta 2006 je bil sprejet Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja – ZORSSZNM (Ur. l. 43/06). Zakon določa pristojnosti organov RS v razmerju do Slovencev, ki živijo zunaj njenih meja, ter ureja poseben status Slovencev brez slovenskega državljanstva in njihovo repatriacijo.

Zakon prinaša definicijo Slovencev v zamejstvu (pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah) in Slovencev po svetu (zdomci in izseljenci, ki bivajo v sosednjih državah zunaj območja, opredeljenega kot slovensko zamejstvo in v drugih evropskih ter izvenevropskih državah).

Cilj zakona je Slovencem v zamejstvu in po svetu zagotoviti enakovreden položaj, saj so tudi ti del enotnega slovenskega naroda in matične domovine vseh Slovencev. RS se z njim deklarira tudi kot zaščitnica avtohtonih slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah.

2Zakon opredeljuje skupni slovenski kulturni prostor kot območje Slovenije in območja sosednjih držav, kjer prebiva avtohtona slovenska narodna skupnost in deklarira prizadevanje za ohranitev in okrepitev slovenstva v skupnem slovenskem kulturnem prostoru kot eno  poglavitnih nalog RS, skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu pa kot  neločljiv in bistven del zunanje politike RS, vključno z zavzemanjem za izvajanje vseh dvostranskih in večstranskih mednarodnih pogodb, ki zadevajo tudi interese in pravice avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah.

3Zakon zavezuje RS k skrbi za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika in kulture, za ohranitev kulturne dediščine in narodne identitete med Slovenci v zamejstvu in po svetu ter k vključevanju zamejskih Slovencev v družbeno in politično življenje matičnega naroda.

4Odnose s Slovenci zunaj njenih meja gradi RS na osnovi dolgoročne strategije, ki se uresničuje:

– z institucionalnim povezovanjem na ravni organov in ustanov;

– z razvijanjem trajnostnih strategij za vsestransko krepitev slovenskih skupnosti v zamejstvu in po svetu;

– s finančno pomočjo.

5Zakon določa kot poglavitna nosilca sodelovanja med RS ter Slovenci v zamejstvu in po svetu Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Komisijo DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Urad Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je centralni organ državne uprave za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu. Vodi ga minister brez listnice. Komisija pa predvsem spremlja stanje pri Slovencih v zamejstvu in po svetu in sooblikuje politike na tem področju.

Zakon predvideva tudi dva posvetovalna organa: Svet za Slovence v zamejstvu in Svet za Slovence po svetu, ki ju sestavljajo predstavniki državnih organov, institucij, političnih organizacij in organizacij civilne družbe iz RS in zamejstva, oziroma pri Svetu za Slovence po svetu iz zdomstva in izseljenstva.

Svet za Slovence v zamejstvu oblikuje in Vladi predloži v sprejetje dolgoročno strategijo razvoja odnosov s Slovenci v zamejstvu; svetuje Vladi in njenim ministrstvom v okviru njihovih zakonitih pristojnosti, povezanih z delovanjem in položajem Slovencev v zamejstvu; sprejema stališča do dogodkov, povezanih z delovanjem in položajem Slovencev v zamejstvu. Svet za Slovence po svetu pa sodeluje pri oblikovanju in izvajanju politike ter strategije RS na področju skrbi za Slovence po svetu.

6Glavna področja sodelovanja RS s Slovenci zunaj njenih meja so: kultura in ohranjanje skupne kulturne dediščine, ohranjanje slovenskega jezika in izobraževanje, znanosti in visoko šolstvo in šport. Na področju gospodarskega in regionalnega sodelovanja je zakon ustanovil posebno svetovalno telo, Razvojno poslovni svet za Slovence po svetu.

7RS pomaga vzdrževati strukture in dejavnosti Slovencev zunaj RS s finančnimi podporami, določenimi v vsakokratnem proračunu RS. Teh podpor so deležne tudi organizacije civilne družbe, ki v RS delujejo na področju povezovanja in skrbi za Slovence v zamejstvu in po svetu. Postopek razdeljevanja teh sredstev je določen z Uredbo o izvajanju finančne podpore za ohranjanje in razvijanje slovenske identitete zunaj RS (Ur. l. 139/2006).

8Zakon opredeljuje tudi status Slovenca brez državljanstva RS in določa  pogoje za pridobitev tega statusa, ki imetnikom zagotavlja posebne pravice in ugodnosti. Status Slovenca brez državljanstva RS pridobi oseba, ki je slovenskega rodu  (porekla), je aktivna v organizacijah Slovencev zunaj RS ali je aktivno povezana z RS. Kot dodatni pogoj je zahtevana določena lojalnost, se pravi, da ta oseba ne pripada društvom, političnim strankam in drugim organizacijam, ki nasprotujejo zakonitim pravicam Slovencev v zamejstvu ali so usmerjene zoper ustavno ureditev RS. Tretji pogoj je, da osebi ni bilo odvzeto državljanstvo RS. Do pridobitve statusa Slovenca brez slovenskega državljanstva so upravičene tudi mladoletne osebe.

Oseba s statusom Slovenca brez slovenskega državljanstva ima v RS zagotovljeno pravico do ugodnejših vpisnih pogojev, določenih s statuti visokošolskih zavodov, pravico do enakopravnega nastopa na natečajih za znanstvene projekte, financirane z javnimi sredstvi, kot kandidat za nosilca projekta ali kot kandidat za sodelavca v projektu; dostop do vseh javnih kulturnih dobrin, pod enakimi pogoji, kot veljajo za slovenske državljane; pravico do vseh storitev javnih knjižnic, pod enakimi pogoji, kot veljajo za slovenske državljane; pravico do raziskovanja v javnih arhivih RS; možnost pridobitve statusa rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti; možnost pridobitve vseh priznanj in odlikovanj RS; pravico do pridobitve lastninske pravice na nepremičninah pod enakimi pogoji, ki veljajo za državljane RS;

prednost pri kandidiranju za prosto delovno mesto – ob izpolnjevanju pogojev za opravljanje objavljenega dela – pred drugimi tujci, razen  pred tujci, državljani držav članic EU.

Zakon ob deklaratorno izraženi podpori priseljevanju in vračanju slovenskih izseljencev in zdomcev ter njihovih potomcev, vsebuje tudi določbe o repatriaciji oziroma priseljevanju Slovencev v domovino, ki ga organizira in financira RS. Po postopku repatriacije se v RS lahko priselijo Slovenci iz držav, za katere se ugotovi, da se nahajajo v hudi gospodarski in politični krizi in kjer so Slovenci izpostavljeni različnim pritiskom ter Slovenci, ki lahko prispevajo k razvoju ter uveljavitvi RS.

Repatriirane osebe imajo tudi pravico do brezplačnega zdravstvenega varstva in pouka slovenskega jezika za ožje družinske člane repatriirane osebe, prav tako jim mora biti izdano delovno dovoljenje.

Starejšim repatriiranim osebam, ki so pomembnejše prispevale k ohranitvi in razvoju slovenstva in slovenske kulture v tujini,  daje zakon pravico do posebne trajne priznavalnine.  Posebne trajne priznavalnine dodeli RS tudi učiteljem in učiteljicam slovenskega dopolnilnega pouka, ki za poučevanje niso prejemali plačila.

Glej tudi:

1. Uredba o posebnih trajnih priznavalninah učiteljem slovenskega dopolnilnega pouka (Ur. l. 99/2008)
2. Uredba o izvajanju finančne podpore za ohranjanje in razvijanje slovenske identitete zunaj Republike Slovenije (Ur. l. 139/2006)
3. Uredba o spremembah Uredbe o posebnih trajnih priznavalninah učiteljem slovenskega dopolnilnega pouka (Ur. l. 42/2010)
4. Poslovnik Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu (Ur. l. 76/06)
5. Poslovnik Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu (Ur. l. 76/06)
6. Odlok o organizaciji in delovnem področju Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (Ur. l. 60/2006)
7. Sklep o ustanovitvi, sestavi, organizaciji in nalogah Razvojno-poslovnega sveta za Slovence po svetu (Ur. l. 84/2006)
8. Sklep o ustanovitvi, sestavi, organizaciji in nalogah Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu (Ur. l. 76/2006)
9. Sklep o ustanovitvi, sestavi, organizaciji in nalogah Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu (Ur. l. 76/2006)